Thomas Pelham-Holles, 1. vojvoda Newcastleski – britanski whigovski premier

Thomas Pelham-Holles KG PC FRS (21. julij 1693 - 17. november 1768) je bil prvi vojvoda Newcastle upon Tyne in prvi vojvoda Newcastle-under-Lyme. Bil je britanski whigovski državnik in tretji ministrski predsednik. Dva mandata je bil predsednik vlade. Splošno je znan kot vojvoda Newcastleski.

Njegovo uradno življenje je trajalo ves čas prevlade whigov v 18. stoletju. Bil je varovanec sira Roberta Walpola, pod katerim je deloval več kot 20 let do leta 1742. Skupaj s svojim bratom, ministrskim predsednikom Henryjem Pelhamom, je bil na oblasti do leta 1754. Do takrat je 30 let neprekinjeno opravljal funkcijo državnega sekretarja in prevladoval v britanski zunanji politiki.

Po Henrikovi smrti je bil vojvoda Newcastle v dveh ločenih obdobjih šest let predsednik vlade. Njegovo prvo premiersko obdobje (1754-1756) ni bilo posebej odmevno: Newcastle je delno povzročil sedemletno vojno, njegova šibka diplomacija pa ga je stala premierskega položaja. Po drugem mandatu (1757-1762) je bil kratek čas minister lorda Rockinghama, nato pa se je umaknil iz vlade. Najuspešnejši je bil kot namestnik bolj sposobnega voditelja, kot je bil Walpole, njegov brat ali William Pitt starejši.

Zgodnje življenje in dedovanje

Rojen v vplivni družini Pelham, se je Pelham-Holles zgodaj uveljavil v politiki zahvaljujoč velikemu premoženju, ki ga je podedoval po sorodnikih. Dedščina mu je prinesla velike zemljiške posesti in socialni ugled, kar je bilo ključnega pomena za njegovo politično kariero v času, ko je bil premoženjski vpliv temelj politične moči. Njegova povezanost s kardinalnimi posamezniki whigov in spretnost pri upravljanju patronata sta mu omogočila vzpon v vrh stranke.

Politična kariera in funkcije

Pelham-Holles je bil v središču whigovske politike več desetletij. Služboval je na več visokih položajih v vladi in parlamentu ter je bil ključna figura v oblikovanju britanske zunanje politike v prvi polovici 18. stoletja. Bil je znan kot izkušen politični organizator in gospodar patronata, ki je povezal splet podpore za whigovsko stranko po deželah in mestih.

• Bil je dolgotrajen zaveznik in sodelavec sira Roberta Walpola, kar mu je omogočilo pridobitev izkušenj pri vodenju vlade in stranke.
• Skupaj s svojim bratom Henryjem Pelhamom je soustvarjal whigovsko politiko v času relativne stabilnosti in strankarske prevlade.
• Velik del svojega vpliva je gradil z upravljanjem imenovanj, sinafoličnih omrežij in nadzora nad lokalnimi volilnimi stroji, kar je omogočalo dolgoročno moč whigov.

Premierstva, koalicije in vojna

Njegova dva mandata kot predsednik vlade sta bila zaznamovana s kompleksnimi notranjimi in mednarodnimi izzivi. Prvi mandat (1754–1756) se je končal zaradi kritike njegove neskladne politike in šibke odzivnosti ob naraščajoči napetosti v Evropi in v kolonijah. Del tega obdobja je bil tudi vzpon konfliktov, ki so se prelili v globalni spopad, poznan kot sedemletna vojna.

Drugi mandat (1757–1762) se je začel po oblikovanju koalicije z močnimi osebnostmi, predvsem z Williamom Pittom, zaradi česar je vlada dosegla vrsto vojaških uspehov v kolonialnem spopadanju. V tej fazi je Newcastle pogosto deloval kot organizator in administrator vlade, medtem ko je Pitt prevzel vodilno vlogo pri vojaški strategiji. Konflikti znotraj koalicije, politične intrigе in spremembe kraljevih preferenc so na koncu pripeljali do razkroja te zveze in njegovega umika iz oblasti.

Slog vodenja, javni ugled in zapuščina

V javnosti in med sodobniki je bil Newcastle pogosto prikazan kot iznajdljiv in vztrajen organizator whigovske moči, hkrati pa kot politik z omejenimi strateškimi sposobnostmi, zlasti v času vojne. Njegova moč izhaja predvsem iz obsežnega omrežja patronata in sposobnosti menedžmenta političnih interesov; bil je manj cenjen kot samostojen vojaški ali diplomatski poveljnik.

Zapuščina vojvode Newcastleskega je zato dvojna: po eni strani je pomagal utrditi vlogo političnih strank in upravne strukture v britanski politiki 18. stoletja, po drugi strani pa mu zgodovina pogosto očita pomanjkanje odločne vodstvene vizije v kriznih trenutkih. Umrl je leta 1768, pri čemer je za seboj pustil dolgo kariero, ki je močno zaznamovala obdobje whigovske prevlade v britanski politiki.

Išči po črki