Charles J. Guiteau: morilec predsednika Jamesa A. Garfielda (1841–1882)
Charles J. Guiteau: življenje in motivi morilca predsednika Jamesa A. Garfielda (1841–1882) — psiha, atentat, sodni proces in usmrtitev.
Charles Julius Guiteau (8. september 1841 - 30. junij 1882) je bil moški, ki je umoril 20. predsednika Združenih držav Amerike Jamesa A. Garfielda. Guiteau je Garfielda dvakrat ustrelil v hrbet 2. julija 1881 v železniški postaji v Washingtonu, ker je mislil, da mu je Bog ukazal, naj ubije predsednika. Guiteau je Garfielda ustrelil tudi zato, ker se je nanj razjezil, ker ni dobil zaslug za Garfieldovo zmago leta 1880: trdil je, da je napisal govor o Garfieldu, vendar govora ni predstavil in ni dobil želenih položajev ali priznanj.
Zgodnje življenje in poskusi kariere
Guiteau se je rodil v mestu Freeport v zvezni državi Illinois. V mladosti je poskušal najti svoje mesto v življenju kot pridigar, pisatelj in odvetnik. Pogosto je spreminjal poklice in kraje bivanja, imel je težave z zaposlitvijo in osebnostne značilnosti, ki so ga delale nepredvidljivega in zahtevnega v odnosih z drugimi. Njegove politične ambicije so bile povezane s takratnim sistemom političnega patronata — verjel je, da mu pripada nosilna vloga in nagrade za podporo kandidatom.
Uboj predsednika Garfurda in pot do sojenja
Ko je 2. julija 1881 streljal na predsednika v javnem prostoru, Garfield ni umrl takoj. Rana je kasneje postala okužena in predsednik je zbolel; po več tednih zapletov je Garfield umrl 19. septembra 1881. Guiteau je bil takoj prijet in sočasno z dogodkom je nastopila močna javna gnusoba nad dejanjem. Med sojenjem je Guiteau vztrajno zatrjeval, da je delal po Božjem naročilu in je pogosto kazal neobičajno, včasih teatralno vedenje, kar je sprožalo razprave o njegovi duševni sposobnosti.
Sodba, usmrtitev in medicinske razprave
Na sodišču so ga spoznali za krivega umora. Njegova obramba je skušala utemeljiti, da je psihično bolan in nezavesten ob dejanju, a porota je zaznala odgovornost. Sodba je bila smrtna kazen; v Washingtonu so ga usmrtili z obešanjem 30. junija 1882. Po njegovi smrti je Guiteau predmetila medicinsko in psihiatrično preiskavo — zdravniki in strokovnjaki so razpravljali o tem, ali je šlo za duševno bolezen, paranoidne blodnje ali za hladnokrvno izkoriščanje političnega razočaranja.
Pomen in zapuščina
Uboj predsednika Garfielda je imel daljnosežne politične posledice. Dogodek je povečal podporo za spremembe v sistemu javnih služb in prispeval k sprejetju Pendletonovega zakona o civilni službi (1883), ki je omejil prakso političnega patronata in uvajal zaposlovanje po zaslugah. Sam Guiteau je postal simbol skrajne politične obsesije, tveganih poskusov samopromocije in vprašanj, kako družba obravnava duševno bolne storilce kaznivih dejanj.
Guiteau ostaja v zgodovinskih zapisih kot primer posameznika, ki je s svojim dejanjem spremenil politični in pravni diskurz tistega časa — tako glede varnosti voditeljev kot glede reformiranja sistema zaposlovanja v državni upravi.
Iskati