Klikavi hrošč (Elateridae): kako klikajo, življenjski cikel in vrste
Klikavi hrošč je splošno ime za hrošče iz družine Elateridae. Pogosto jih imenujemo tudi klikarji, spomladanski hrošči ali skakači. Te hrošče najdemo skoraj po vsem svetu; številne vrste živijo v gozdovih, travnikih, na poljih in v vrtovih. So raznoliki glede velikosti in barve, od majhnih, neopaznih do večjih in izrazito obarvanih primerkov.
Klikanje je njihova najbolj znana posebnost. Hrošč lahko z nenadnim izbočenjem dela prsnega oklepa proizvede glasen »klik« in se pri tem dvigne v zrak. Mehanizem deluje tako, da hrošč upogne sklep med deli prsnega koša, kjer je na eni strani hrbtenica, na drugi pa žleb. Čep (prosternalni izrastek) se zaskoči v utor (mezosternalno zarezo) in ob nenadnem iztegnitvi odločno zdrsne iz utora — to sproži »klik« in hrošča potisne v zrak. Če pristane na hrbtu, postopek ponovi, dokler ne pristane na nogah. Klikanje je predvsem način za pobeg pred plenilci in tudi sredstvo za hitro obračanje, ko hrošč konča na hrbtu. S tem trkom lahko posamezni hrošč poskoči od približno 15 do 30 centimetrov v zrak.
Videz in vedenje
Večina klikavih hroščev je dolga manj kot 2 cm in ima temnejše, neopazne barve, vendar nekatere vrste zrastejo večje in so pisanih barv. Telo je običajno podolgovato, z izrazitim prsnim delom in zadnjim delom pokritim s trdimi krili (elytrami). Pogosto imajo zadnje robove prsnega dela izbočene ali šilaste vogale, kar je koristno pri določanju vrst. Večina vrst je nočno aktivnih ali crepuscularnih (aktivnih ob svitu/sončnem zahodu), dnevnega vedenja pa ne kažejo ali so takrat skriti pod listjem, zemljo ali lubjem. Nekatere vrste so sposobne tudi svetlobnega oddajanja (bioluminiscence), na primer v tropskih rodovih kot je Pyrophorus.
Življenjski cikel
Življenjski cikel vključuje jajčece, ličinko, kuklico in odraslega hrošča. Ličinke hroščev se imenujejo žični črvi in so običajno dolge, valjaste, trde in rjave ali rumenkaste barve. Ličinke se razvijajo v tleh ali v razpadajočih rastlinskih ostankih, kjer lahko živijo več let (pogosto od dveh do pet let, pri nekaterih vrstah še dlje), pri čemer se hranijo z koreninami, gomolji in drugimi rastlinskimi deli. Ko se ličinke razvijejo, se zakukajo v tleh in izpulijo odraslega hrošča; odrasli običajno živijo le nekaj tednov do mesecev. Nekatere odrasle oblike se hranijo z rastlinskimi sokovi, cvetnim nektarjem ali drugimi majhnimi žuželkami, pri drugih vrstah pa so odrasli skoraj nejedoči in služijo le razmnoževanju.
Vrste, razširjenost in taksonomija
Družina Elateridae je bila prvič opredeljena leta 1815. Danes je opisanih približno 9.300 vrst po svetu, od tega okoli 965 vrst v Severni Ameriki. V Evropi in Sloveniji živijo številne vrste, nekatere so lokalno pogoste, druge redkejše. Sistematično so Elateridae razdeljeni v več rodov in poddružin, kar odraža veliko morfološko in ekološko raznolikost te skupine.
Pomen za ljudi in kmetijstvo
Žični črvi (ličinke) so lahko pomembni škodljivci v kmetijstvu in vrtnarstvu, saj z grizenjem korenin in gomoljev povzročajo poškodbe na poljščinah, kot so koruza, pšenica, krompir, sadno drevje in drugi pridelki. Poškodbe lahko povzročijo slabši razvoj rastlin in zmanjšanje pridelka. Zaradi dolgega obdobja razvoja v tleh je zatiranje pogosto zahtevno.
- Preventiva: kolobarjenje, odstranjevanje rastlinskih ostankov, sajenje odpornejših sort.
- Biološke metode: uporaba entomopatogenih nematod ali gliv (npr. Beauveria, Metarhizium) ter naravnih sovražnikov.
- Mehanske in kemične metode: pasti, lovilne vabe ali ciljane aplikacije insekticidov tam, kjer so žični črvi problematični (upoštevajte lokalne predpise in trajnostne prakse).
Kako jih prepoznati in varnost
Če želite preveriti prisotnost žičnih črvov, prekopljite manjši del tal in preglejte korenine in gomolje. Odrasli klikavci ne predstavljajo nevarnosti za ljudi; imajo trde oklepe in ne grizejo ljudi, njihov »klik« pa je zgolj obrambni in pripomore k pobegu pred plenilci. Pri delu na vrtu je koristno nositi rokavice, saj lahko žični črvi poškodujejo korenine pridelkov.
Klikavi hrošči so zanimiva in ekološko pomembna skupina žuželk: so del talnih skupnosti, nekateri so uporabni pokazatelji zdravja tal, drugi pa predstavljajo izziv v kmetijstvu. Razumevanje njihove biologije in življenjskega cikla pomaga pri upravljanju populacij in ohranjanju ravnovesja v naravi.

Predvajanje medijev Videoposnetek hroščka (Agrypnus murinus), ki se dvigne v zrak.
Žični črvi
Ličinke tega hrošča so žični črvi. Običajno živijo tri ali štiri leta pod zemljo. Tu se hranijo z gnijočimi rastlinami in koreninami. Povzročijo lahko škodo na pridelkih in vrtovih. Kadar se to zgodi, jih je zelo težko uničiti.
Izbrani rodovi
- Adrastus
- Agriotes
- Ampedus
- Athous
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je hrošč klikar?
O: Klikač je vrsta hrošča iz družine Elateridae, ki je znan po tem, da se lahko dvigne v zrak in se pri tem oglaša s klikanjem.
V: Katera so druga imena za hrošče?
O: Klikavim hroščem pravimo tudi elaterji, hrošči, ki se oglašajo, spomladanski hrošči ali skakači.
V: Kje lahko najdemo hrošče?
O: Klikavce lahko najdemo skoraj povsod na Zemlji.
V: Kako se hrošči dvignejo v zrak?
O: Klikati hrošči se dvignejo v zrak tako, da upognejo sklep med deli prsnega koša, kjer je na eni strani sklepa hrbtenica, na drugi pa žleb. Čep se zaskoči v utor, pri čemer nastane "klik", ki hrošča požene v zrak.
V: Zakaj hrošči kliknejo?
O: Hrošči klikači klikajo predvsem zato, da se izognejo plenilcem.
V: Kako visoko lahko hrošči s klikom skočijo, ko kliknejo?
O: Ko kliknejo, lahko hrošči skočijo od 15 do 30 centimetrov v zrak.
V: Kaj se zgodi, če hrošč pristane na hrbtu?
O: Če hrošč pristane na hrbtu, ponavlja klik, dokler ne pristane na nogah.