Columbine 1999: Streljanje in pokol na srednji šoli v Littletonu
Poglobljen članek o pokolu v Columbine (20. aprila 1999): potek streljanja, storilca, posledice in vpliv na varnost šol v ZDA.
Pokol na srednji šoli Columbine je bilo streljanje in poskus bombnega napada na srednji šoli Columbine v Littletonu v Koloradu blizu Denverja, ki se je zgodil 20. aprila 1999. Osemnajstletni Eric Harris in 17-letni Dylan Klebold sta bila dijaka te šole in sta izvedla pokol. Z orožjem sta umorila 12 učencev in enega učitelja. Deset umorov se je zgodilo v šolski knjižnici, kjer sta se nato ubila z orožjem. Pred streljanjem sta v šolsko jedilnico namestila dve veliki propanski bombi. Tam bi lahko ubila veliko ljudi, vendar nista eksplodirali. Na šolskem parkirišču sta nastavila tudi dve avtomobilski bombi, ki naj bi ubili prve posredovalce in novinarje. Prav tako nista eksplodirali. S seboj so imeli tudi cevne bombe in molotovke, ki so jih prižgali in vrgli. Večina jih je eksplodirala, vendar nobena od bomb, uporabljenih med pokolom, ni nikogar poškodovala ali ubila.
To je bil eden prvih znanih pokolov na šoli v ZDA, ki je do pokola na Virginiya Tech leta 2007 terjal največ smrtnih žrtev.
Potek dogodka in žrtve
Napad se je zgodil 20. aprila 1999 med šolskim dnevom. Eric Harris in Dylan Klebold sta izvedla več strelskih napadov po šolskem poslopju, največ žrtev pa je bilo ubitih v šolski knjižnici. V napadu je bilo ubitih 13 ljudi (12 učencev in 1 učitelj), storilca pa sta se kasneje ubila, tako da je skupno smrtnih žrtev 15. Poleg umrlih je bilo na različne načine ranjenih več deset oseb (ranjenih je bilo približno 24 ljudi), številni so utrpeli tudi psihične in dolgotrajne travme.
Orožje, bombe in načrt
Napadalca sta s sabo imela strelno orožje, cevne bombe, molotovke in več naprav, ki so naj bi eksplodirale v jedilnici in na parkirišču. Nekatere naprave so eksplodirale delno ali zakasnelo, ključne bombe, nameščene v jedilnici in vozilih, pa niso eksplodirale kot predvideno, zato je žrtev lahko bilo bistveno več. V knjižnici sta storilca dokončala streljanje, nato pa storila samomor.
Storilca in možni motivi
Eric Harris in Dylan Klebold sta bila dijaka Columbine High School. Njuna dejanja so bila po preiskavah, sporočilih in dnevnikih posledica zapletenega niza dejavnikov, med njimi osebnih stisk, sovražnosti, nasilnih fantazij in želje po maščevanju ali pozornosti. Razlogi za napad so predmet stalnih razprav in študij; raziskovalci opozarjajo, da ni enostavne ali enotne razlage, temveč gre za kombinacijo psiholoških, socialnih in kulturnih dejavnikov.
Policija, odziv in preiskava
Odziv policije in reševalnih služb je bil obsežno preiskovan, saj je šlo za enega izmed prvih množičnih strelskih napadov na šoli, ki je pritegnil veliko pozornosti javnosti in medijev. Preiskave so razkrile podrobnosti načrta, izdelavo in pridobivanje eksplozivov ter vpliv, ki so ga imeli medijska vsebina in internetne skupnosti na napadalca. Raziskave so privedle tudi do sprememb v postopkih policijskih odzivov na streljanje v šolah ter v komunikaciji z javnostjo in mediji med takšnimi incidenti.
Javne razprave in posledice
Napad v Columbine je sprožil obsežno raspravo o več vprašanjih:
- Varnost v šolah: povečanje fizičnih in proceduralnih varnostnih ukrepov, uveljavitev izobraževanj in vaj za ravnanje v primeru aktivnega storilca.
- Obvladovanje orožja: debata o omejitvah dostopa do strelnega orožja, registraciji in kontroli nakupov.
- Vloga medijev in interneta: analiza poročanja o nasilju, poročanja o storilcih (in nevarnosti romantizacije) ter vpliva spletnih skupnosti in nasilnih vsebin.
- Mentalno zdravje: poudarek na prepoznavanju znakov duševne stiske pri mladih ter dostopu do pomoči in intervencij.
Spomin in spomeniki
Pokojne so po dogodku spominjali na različne načine, najpomembnejši je Columbine Memorial pri parku Clement Park v bližini šole, kjer so urejena imena žrtev in kraj za molitev in spominjenje. Letni spominski dogodki in pobude podpirajo družine žrtev in prizadevajo za ozaveščanje o preprečevanju nasilja v šolah.
Kulturni vpliv
Columbine je močno vplival na ameriško in svetovno zavest o varnosti šol in problematiki množičnega nasilja. Dogodek je bil predmet številnih dokumentarcev, knjig in raziskav, vplival pa je tudi na politiko, šolske prakse in medijsko etiko. Hkrati so strokovnjaki opozorili na nevarnost posnemovalnih dejanji in na potrebo po uravnotečenem poročanju, ki ne spodbuja znamenitosti storilcev.
Preprečevanje in učenje
Učitelji, starši, šole in skupnosti uporabljajo izkušnje iz Columbina za izboljšanje zgodnjega prepoznavanja tveganj, vzpostavitev postopkov za poročanje o skrbeh, širjenje dostopa do svetovanja in oblikovanje politik, ki zmanjšujejo možnosti ponovitve takšnih dogodkov. Ključno sporočilo strokovnjakov je, da je preprečevanje kompleksno in zahteva sodelovanje različnih služb in celotne skupnosti.
Dogodek v Columbinu ostaja boleč opomin na posledice nasilja in na pomen celostnih pristopov k varnosti, duševnemu zdravju in podpori mladim.
Po streljanju
Po streljanju je veliko ljudi želelo vedeti, zakaj se je to zgodilo. Mnogi so menili, da sta Klebold in Harris streljala zato, ker sta bila ustrahovana, zato so se šole v ZDA začele pogovarjati o tem, kako ustaviti ustrahovanje. Vendar se zdaj domneva, da sta bila Klebold in Harris sama žrtve ustrahovanja. Drugi so krivdo pripisovali delom medijev, češ da so to lahko povzročila besedila skupin in pevcev, kot je Marilyn Manson, ter nasilne videoigre, ki sta jih strelca igrala.
Leta 2002 je režiser Michael Moore izdal dokumentarni film Bowling for Columbine, ki govori o tem, zakaj je prišlo do streljanja in kakšno vlogo ima orožje v ameriški kulturi. V filmu je Moore intervjuval Marilyna Mansona.
Spomeniki
Po streljanju je bilo postavljenih veliko improviziranih spomenikov. Med spomeniki sta bila tudi avto Rachel Scott in tovornjak Johna Tomlina.
Leta 2000 je mladinska zagovornica Melissa Helmbrecht v Denverju organizirala spominski dogodek. Na njem sta sodelovala dva preživela učenca. Imenoval se je "Poziv k upanju". Knjižnico (kjer se je zgodila večina streljanja) so odstranili in jo nadomestili z atrijem. Leta 2001 so ob zahodnem vhodu zgradili novo knjižnico, spominsko knjižnico HOPE.
26. februarja 2004 je bilo na sejmišču Jeffco v mestu Golden razstavljenih na tisoče dokazov iz streljanja.
HOPE Columbine Memorial Library
Spomenik Columbine v parku Clement
Vprašanja in odgovori
V: Kaj se je zgodilo na srednji šoli Columbine leta 1999?
O: 20. aprila 1999 sta 18-letni Eric Harris in 17-letni Dylan Klebold izvedla streljanje in poskus bombnega napada na srednji šoli Columbine v Littletonu v Koloradu. Z orožjem sta ubila 12 dijakov in enega učitelja, nato pa sta s svojim orožjem ubila še sebe.
V: Koliko ljudi je bilo ubitih med pokolom?
O: Med pokolom je bilo ubitih trinajst ljudi - dvanajst dijakov in en učitelj.
V: Kakšne bombe sta Harris in Klebold uporabila med pokolom?
O: Harris in Klebold sta v šolski jedilnici namestila dve veliki propanski bombi, ki nista eksplodirali. Na šolskem parkirišču sta namestila tudi dve avtomobilski bombi, ki naj bi ubili prve posredovalce in novinarje, vendar nista eksplodirali. S seboj so imeli tudi cevne bombe in molotovke, ki so jih prižgali in vrgli; večina jih je eksplodirala, vendar nobena od teh bomb ni nikogar poškodovala ali ubila.
V: Kdaj je bil ta pokol v primerjavi z drugimi podobnimi dogodki?
O: Pokol na srednji šoli Columbine je bil eden prvih znanih množičnih pokolov na šoli v Združenih državah, v katerem je umrlo več ljudi kot v katerem koli drugem do leta 2007, ko je v pokolu na Virginia Tech umrlo 32 ljudi.
V: Kdo je zagrešil to nasilno dejanje?
O: Storilca tega nasilja sta bila 18-letni Eric Harris in 17-letni Dylan Klebold, dijaka srednje šole Columbine.
V: Kje se je zgodilo največ umorov?
O: Večina umorov se je zgodila v šolski knjižnici, kjer sta se Harris in Klebold po zločinu ubila s pištolo.
Iskati