Pipistrellus pipistrellus (mali netopir) – opis, razširjenost in eholokacija
Pipistrellus pipistrellus je majhen netopir z zelo velikim območjem razširjenosti v večjem delu Evrope, severni Afriki, jugozahodni Aziji in morda tudi v Koreji. Je ena najpogostejših vrst netopirjev na Britanskem otočju in je pogosto prisoten tako v naravnem okolju kot v bližini ljudi.
Opis
Odrasli posamezniki so majhni: dolžina telesa znaša približno 3,5–4,5 cm, razpon kril 19–25 cm, teža običajno 3–8 g. Kožuh je rjav, lahko z rahlo rdečkastim ali sivim odtenkom. Krila so temnejša, ušesa kratka in zaobljena, obraz majhen in z izrazitim nosnim delom. Čeprav je velikostovnih razlik med spoloma malo, so samci pogosto nekoliko manjši.
Razširjenost in habitat
Navadni piščalkar je prilagodljiva vrsta, pogosta v gozdovih, na kmetijskih zemljiščih, ob rekah in močvirjih ter v mestnih območjih. Pogosto gnezdi v razpokah fasad, na podstrešjih, v starih stavbah in v gnezdilnicah za netopire; uporablja tudi drevesne duplinje in listje. Ne seli se na velike razdalje, a se lokalno seli med poletnimi in zimskimi bivališči.
Hrana in vedenje
Prehranjuje se predvsem z majhnim žuželkami (komarji, muhami, molji in drugimi nočnimi insekti), ki jih lovi v zraku. Pogosto lovi vzdolž robov gozdov, ob vodnih površinah, po ulicah in med drevesnimi krošnjami. Nočno je aktivna; čez dan počiva v zavetih bivališčih, kjer lahko tvori manše gnezdeče skupine.
Eholokacija
Ena ključnih lastnosti, ki je privedla do pomembne taksonomske spremembe, je frekvenca eholokacijskih klicev. Leta 1999 je bil navadni piščalkar razdeljen na dve vrsti na podlagi eholokacijskih klicev različnih frekvenc. Navadni piščalkar (P. pipistrellus) uporablja klic s frekvenco približno 45 kHz, medtem ko je sopranski piščalkar klican z okoli 55 kHz. Klici so kratki, širokopasovni (frequency-modulated), primerni za razlikovanje med vrstami z uporabo detektorjev netopirjev. Razlike v klicih odražajo tudi različne lovne strategije in izbiro habitata.
Razmnoževanje in življenjski cikel
Parjenje poteka jeseni ali pozimi, pri čemer je pri mnogih netopirjih prisotna zamaknjena oploditev — oploditev pa se lahko zgodi pozneje, ko pogoji postanejo ugodnejši. Mladi se rojevajo spomladi ali zgodaj poleti; običajno se rodi eno mladiče, občasno dve. Mati dojijo mladiče nekaj tednov, po čemer mladi postopoma začnejo samostojno poletavati in loviti.
Ohranitev in grožnje
Po IUCN je Pipistrellus pipistrellus v mnogih delih razširjenosti ocenjen kot najmanj ogrožen (Least Concern), vendar so lokalne populacije lahko ogrožene zaradi izgube habitata, uničevanja in motenj gnezdišč, uporabe pesticidov (kar zmanjša zalogo plena), svetlobnega onesnaževanja in sprememb v kmetijskih praksah. Ohranjanje primernih gnezdišč (stare stavbe, drevesne duplinje) in zmanjšanje uporabe škropiv pomembno pripomoreta k ohranjanju populacij.
Kako opazovati in pomagati
- Netopirje lahko opazujemo pri mraku z uporabo bat detektorja, ki prikaže ali pretvori ultrazvočne klice v človeškemu ušesu zaznavne tone.
- Namestitev gnezdilnic za netopire in ohranjanje starejših dreves ter neporaščenih delov stavb pomaga ustvarjati primerna bivališča.
- Izogibajte se motnjam v zimskih in letnih gnezdiščih; med obnovami stavb sodelujte z strokovnjaki za varstvo netopirjev.
- Spodbujanje naravnega ravnovesja z zmanjšanjem uporabe pesticidov poveča razpoložljivost plena.
Navadni piščalkar je majhna, a pomembna vrsta z vidika ekosistema, saj pomaga nadzorovati populacije škodljivih žuželk. Razumevanje njegovih navad, eholokacije in potreb po habitatu je ključno za njegovo trajnostno ohranjanje.
Mladiček piščali
Pipistrellus pipistrellus v letu
Eholokacija
Frekvence, ki jih ta vrsta netopirjev uporablja za eholokacijo, so med 45 in 76 kHz, največ energije imajo pri 47 kHz, njihovo povprečno trajanje pa je 5,6 ms.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je navadna piščal?
O: Navadni netopir je majhen netopir, ki je ena najpogostejših vrst netopirjev na Britanskem otočju.
V: Kje najdemo navadnega netopirja?
O: Navadni netopir je zelo razširjen v večjem delu Evrope, severni Afriki, jugozahodni Aziji in morda tudi v Koreji.
V: Kakšna je velikost navadnega piškurja?
O: Navadni pisker je dolg 3,5-4,5 cm, razpon njegovih kril je 19-25 cm in ima rjav kožuh.
V: Kje se navadni piščalkar zadržuje?
O: Navadna piščal je pogosta v gozdovih in na kmetijskih površinah, vendar jo najdemo tudi v mestih, kjer se zadržuje na podstrešjih in v stavbah.
V: Kdaj se je navadni koconogi čuk razdelil na dve vrsti?
O: Navadni koconogi čuk je bil leta 1999 razdeljen na dve vrsti.
V: Na podlagi česa je bila navadna čigra razdeljena na dve vrsti?
O: Navadni pipotnik je bil razdeljen na dve vrsti na podlagi eholokacijskih klicev različnih frekvenc.
V: Katere so še druge razlike med obema vrstama netopirjev?
O: Od razdelitve so bile med obema vrstama netopirjev ugotovljene tudi druge razlike v videzu, habitatu in hrani.
