Kriptovaluta

Kriptovaluta je vrsta valute, ki kot denar uporablja digitalne datoteke. Običajno so datoteke ustvarjene z enakimi metodami kot kriptografija (znanost o skrivanju informacij). Digitalni podpisi se lahko uporabljajo za zagotavljanje varnosti transakcij, drugi ljudje pa lahko preverijo, ali so transakcije resnične. Prve kriptovalute so bile narejene tako, da so bile neodvisne od valut, ki jih izdajajo vlade.

Kriptovalute uporabljajo "decentraliziran nadzor", kar pomeni, da jih ne nadzoruje ena oseba ali vlada. To se razlikuje od "centraliziranega" elektronskega denarja in centralnih bank. Nadzor nad vsako kriptovaluto poteka prek porazdeljene glavne knjige (seznam transakcij, ki si ga delijo vsi), običajno verige blokov, ki služi kot javna zbirka podatkov o finančnih transakcijah. Bitcoin, ki je bil leta 2009 prvič objavljen kot odprtokodna programska oprema, se pogosto imenuje prva decentralizirana kriptovaluta. Od takrat je bilo ustvarjenih več kot 4000 kriptovalut (včasih imenovanih "altcoins", kar je kratica za alternativne kovance).

Problem vrednosti

V mnogih primerih kriptovalut ni mogoče zamenjati za prave valute; mogoče jih je le zamenjati za druge kriptovalute ali jih uporabiti za nakup stvari. Nekatere kriptovalute je mogoče pretvoriti v prave valute: Običajno so zelo nestanovitne, zato je njihova uporaba povezana z velikim tveganjem. Prav tako so tarča tako imenovanih napadov Pump-and-Dump. Delujejo kot velik porazdeljeni gospodarski sistem: Ker jih centralne banke ne izdajajo ali nadzorujejo, je na njihovo vrednost težko vplivati: Zaradi tega ne morejo zares nadomestiti stabilne valute.

Kriptovalute so nagnjene k špekulacijam, zato je zelo težko vzpostaviti sistem bolj ali manj stabilnih menjalnih tečajev. Druga težava je neenakost distribucije: Veliko kriptovalut ima v lasti le nekaj ljudi. Na primer: približno 1000 ljudi ima v lasti polovico celotne količine bitcoinov na svetu. To pomeni, da če katera od teh oseb začne uporabljati svojo kriptovaluto, to vpliva na menjalni tečaj. To pomeni tudi, da imajo te osebe velik vpliv na vrednost valute in lahko zlahka spremenijo njeno vrednost. Sama valuta dokumentira le spremembe lastništva. Menjalni tečaji kriptovalut se določajo zunaj sistema. Menjalne tečaje izdajajo borzni posredniki in trgovci; njihova navedba ni zagotovilo, da se z valuto trguje po predlagani vrednosti. Sama po sebi enota kriptovalute nima nobene vrednosti.

V nasprotju s ciptokovancami prave valute izdajajo in nadzorujejo centralne banke. Določeni ekonomski pojavi, kot sta inflacija ali deflacija, lahko spremenijo vrednost (in menjalni tečaj) valute. Ljudje, ki so lastniki enot te valute, nimajo neposrednega vpliva na njeno vrednost.

Formalna opredelitev

Jan Lansky pravi, da je kriptovaluta sistem, ki izpolnjuje šest pogojev:

Sistem ne potrebuje osrednjega organa, porazdeljeni doseči soglasje o svojem stanju [sic].
Sistem vodi pregled enot kriptovalut in njihovega lastništva.
Sistem določa, ali je mogoče ustvariti nove enote kriptovalute. Če je mogoče ustvariti nove enote kriptovalute, sistem določa, kako ustvariti nove enote in kako določiti lastništvo teh novih enot.
Lastništvo enot kriptovalute je mogoče dokazati izključno kriptografsko.
Lastnik enote kriptovalute lahko to enoto prenese. Za uspešen prenos mora trenutni lastnik dokazati lastništvo.
Če sta hkrati vnesena dva različna ukaza za spremembo lastništva istih kriptografskih enot, sistem izvede največ enega od njiju.

Marca 2018 je bila beseda "kriptovaluta" dodana v slovar Merriam-Webster.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kriptovaluta?

O: Kriptovaluta je vrsta digitalne valute, ki za varnost in preverjanje transakcij uporablja kriptografijo. Običajno je ne nadzoruje nobena oseba, temveč je decentralizirana in jo nadzoruje veliko ljudi.

V: Kako so kriptovalute zavarovane?

O: Kriptovalute so zavarovane z digitalnimi podpisi, ki pomagajo ohranjati varnost transakcij in omogočajo drugim ljudem, da preverijo, ali so transakcije resnične.

V: Katera je bila prva kriptovaluta?

O: Prva kriptovaluta je bil bitcoin, ki je bil leta 2009 objavljen kot odprtokodna programska oprema.

V: Kaj so alternativni kovanci?

O: Altcoini (kratica za alternativne kovance) so druge vrste kriptovalut, ustvarjene po izdaji Bitcoina leta 2009.

V: Kako delujejo kriptovalute?

O: Kriptovalute delujejo prek porazdeljene knjige (seznam transakcij, ki si ga delijo vsi), običajno verige blokov, ki omogoča, da vsi poznajo vse opravljene finančne transakcije.

V: Ali vlade ali centralne banke urejajo kriptovalute?

O: Ne, kriptovalut ne regulirajo vlade ali centralne banke, saj so decentralizirane in jih nadzira veliko ljudi, ne pa majhno število posameznikov, kot to velja za centraliziran elektronski denar in centralne banke.