Kriptovalute: kaj so, kako delujejo in primeri (Bitcoin, altcoins)
Spoznajte kriptovalute: kaj so, kako delujejo, varnost, blockchain in primeri (Bitcoin ter altcoins). Vodnik za začetnike in napredne uporabnike.
Kriptovaluta je vrsta valute, ki kot denar uporablja digitalne datoteke. Običajno so datoteke ustvarjene z enakimi metodami kot kriptografija (znanost o skrivanju informacij). Digitalni podpisi se lahko uporabljajo za zagotavljanje varnosti transakcij, drugi ljudje pa lahko preverijo, ali so transakcije resnične. Prve kriptovalute so bile narejene tako, da so bile neodvisne od valut, ki jih izdajajo vlade.
Kriptovalute uporabljajo "decentraliziran nadzor", kar pomeni, da jih ne nadzoruje ena oseba ali vlada. To se razlikuje od "centraliziranega" elektronskega denarja in centralnih bank. Nadzor nad vsako kriptovaluto poteka prek porazdeljene glavne knjige (seznam transakcij, ki si ga delijo vsi), običajno verige blokov, ki služi kot javna zbirka podatkov o finančnih transakcijah. Bitcoin, ki je bil leta 2009 prvič objavljen kot odprtokodna programska oprema, se pogosto imenuje prva decentralizirana kriptovaluta. Od takrat je bilo ustvarjenih več kot 4000 kriptovalut (včasih imenovanih "altcoins", kar je kratica za alternativne kovance).
Kako delujejo kriptovalute
Večina kriptovalut temelji na tehnologiji blockchain — porazdeljeni, javni knjigi, kjer so transakcije zabeležene v zaporednih enotah, imenovanih bloki. Blok vsebuje seznam transakcij in povezavo na prejšnji blok, kar ustvari verigo blokov. Hranijo jo številni računalniki (vozlišča), ki skupaj preverjajo in potrjujejo nove transakcije.
Za zaščito omrežja in soglasje o pravilnem stanju verige se uporabljajo različni mehanizmi soglasja:
- Proof of Work (PoW) — rudarji rešujejo zahtevne kriptografske probleme; prvi, ki najde rešitev, doda nov blok in dobi nagrado (primer: Bitcoin).
- Proof of Stake (PoS) — validatorji so izbrani glede na količino in čas "stakane" kriptovalute; to porabi manj energije (primeri: Ethereum po zamenjavi na PoS, nekateri altcoini).
Transakcije so podpisane z digitalnimi podpisi, ki temeljijo na javnih in zasebnih ključih. Lastnik kriptovalute upravlja z zasebnim ključem (private key), ki omogoča podpisovanje transakcij; javni ključ ali naslov je tisti, ki ga drugi uporabljajo za pošiljanje sredstev. Če nekdo izgubi zasebni ključ ali ga izroči napadalcu, izgubi nadzor nad sredstvi.
Denarnice in shranjevanje
Kriptovalute se hranijo v digitalnih denarnicah (wallets). Obstajajo različne vrste:
- Hot wallets (spletne/namizne/telefonske) — priročne za vsakodnevno rabo, vendar bolj izpostavljene spletnim napadom.
- Cold wallets (hardware wallets, papirne denarnice) — niso povezane z internetom in so varnejše za daljše hranjenje večjih zneskov.
Primeri in vrste kriptovalut
Najbolj znane kategorije:
- Bitcoin (BTC) — prva in najbolj prepoznavna kriptovaluta, pogosto jo vidijo kot digitalno zlato in sredstvo za shranjevanje vrednosti.
- Ethereum (ETH) — platforma za pametne pogodbe (smart contracts), ki omogoča gradnjo decentraliziranih aplikacij (dApps), DeFi projektov in izdajo žetonov.
- Altcoini — vsi ostali kovanci poleg Bitcoina; nekateri prinašajo tehnične izboljšave, specifične funkcije ali boljše hitrosti transakcij.
- Stablecoini — kriptovalute vezane na stabilno vrednost (npr. ameriški dolar) za zmanjšanje volatilnosti (primeri: USDT, USDC).
- Žetoni (tokens) — predstavljajo sredstva ali pravice znotraj nekega omrežja (npr. ERC‑20 žetoni na Ethereumu); sem sodijo tudi NFT (nezamenljivi žetoni) za digitalno lastništvo umetnosti in predmetov.
Kje in kako pridobiti kriptovalute
Najpogostejši načini:
- Menjalnice kriptovalut (centralizirane ali decentralizirane) — kupite z običajnim denarjem ali zamenjate za druge kriptovalute.
- Peer-to-peer (P2P) platforme — neposredna izmenjava med uporabniki.
- Rudarjenje ali validacija — nagrade za potrjevanje transakcij, odvisno od mehanizma soglasja.
- Prejemanje kot plačilo za blago ali storitve.
Tveganja in omejitve
Kriptovalute prinašajo priložnosti, a imajo tudi pomembna tveganja:
- Visoka volatilnost — cene lahko hitro močno nihajo, kar pomeni velike dobičke ali izgube.
- Varnostni incidenti — hekerski napadi na borze ali izguba zasebnih ključev lahko pomenijo trajno izgubo sredstev.
- Prevare in špekulacije — ponzi sheme, "rug pulls" in lažne naložbene ponudbe so pogoste na nekaterih tržnicah.
- Regulativna negotovost — zakonodaja se razlikuje med državami in se lahko hitro spreminja; določeni izdelki so lahko prepovedani ali obdavčeni.
- Okoljski vpliv — nekatere metode soglasja (npr. PoW) zahtevajo veliko električne energije; zato potekajo premiki k bolj energetsko učinkovitimi rešitvam.
Uporaba v praksi in primeri
Kriptovalute se uporabljajo za različne namene: medsebojna pošiljanja sredstev prek meja, plačevanje blaga in storitev, decentralizirano financiranje (DeFi), ustvarjanje in prodaja digitalne umetnosti (NFT), ter kot sredstvo naložb in varovanja vrednosti. Področja rasti vključujejo pametne pogodbe, decentralizirane borze (DEX) in tokenizacijo sredstev.
Pravni in davčni vidiki
Zakoni in davčna obravnava kriptovalut so odvisni od države. Pogosto veljajo pravila za preprečevanje pranja denarja (AML/KYC) in obdavčitev dobičkov iz trgovanja ali rudarjenja. Pred večjimi transakcijami ali naložbami preverite lokalno zakonodajo in se po potrebi posvetujte s strokovnjakom.
Nasveti za varno ravnanje
Za varnejšo uporabo upoštevajte osnovna pravila:
- Uporabljajte zaupanja vredne menjave in storitve.
- Shranjujte večje količine v cold wallet in varnostno kopirajte seed fraze.
- Nikoli ne delite zasebnih ključev ali seed fraz.
- Preverjajte naslove prejemnikov pred potrditvijo transakcij.
- Izogibajte se sumljivim ponudbam in hitrim obljubam visokih donosov.
Kriptovalute so hitro razvijajoče se področje s potencialom za preoblikovanje financ in tehnologije, a hkrati zahtevajo previdnost, razumevanje in ustrezno upravljanje tveganj.
Problem vrednosti
V mnogih primerih kriptovalut ni mogoče zamenjati za prave valute; mogoče jih je le zamenjati za druge kriptovalute ali jih uporabiti za nakup stvari. Nekatere kriptovalute je mogoče pretvoriti v prave valute: Običajno so zelo nestanovitne, zato je njihova uporaba povezana z velikim tveganjem. Prav tako so tarča tako imenovanih napadov Pump-and-Dump. Delujejo kot velik porazdeljeni gospodarski sistem: Ker jih centralne banke ne izdajajo ali nadzorujejo, je na njihovo vrednost težko vplivati: Zaradi tega ne morejo zares nadomestiti stabilne valute.
Kriptovalute so nagnjene k špekulacijam, zato je zelo težko vzpostaviti sistem bolj ali manj stabilnih menjalnih tečajev. Druga težava je neenakost distribucije: Veliko kriptovalut ima v lasti le nekaj ljudi. Na primer: približno 1000 ljudi ima v lasti polovico celotne količine bitcoinov na svetu. To pomeni, da če katera od teh oseb začne uporabljati svojo kriptovaluto, to vpliva na menjalni tečaj. To pomeni tudi, da imajo te osebe velik vpliv na vrednost valute in lahko zlahka spremenijo njeno vrednost. Sama valuta dokumentira le spremembe lastništva. Menjalni tečaji kriptovalut se določajo zunaj sistema. Menjalne tečaje izdajajo borzni posredniki in trgovci; njihova navedba ni zagotovilo, da se z valuto trguje po predlagani vrednosti. Sama po sebi enota kriptovalute nima nobene vrednosti.
V nasprotju s ciptokovancami prave valute izdajajo in nadzorujejo centralne banke. Določeni ekonomski pojavi, kot sta inflacija ali deflacija, lahko spremenijo vrednost (in menjalni tečaj) valute. Ljudje, ki so lastniki enot te valute, nimajo neposrednega vpliva na njeno vrednost.
Formalna opredelitev
Jan Lansky pravi, da je kriptovaluta sistem, ki izpolnjuje šest pogojev:
- Sistem ne potrebuje osrednjega organa, porazdeljeni doseči soglasje o svojem stanju [sic].
- Sistem vodi pregled enot kriptovalut in njihovega lastništva.
- Sistem določa, ali je mogoče ustvariti nove enote kriptovalute. Če je mogoče ustvariti nove enote kriptovalute, sistem določa, kako ustvariti nove enote in kako določiti lastništvo teh novih enot.
- Lastništvo enot kriptovalute je mogoče dokazati izključno kriptografsko.
- Lastnik enote kriptovalute lahko to enoto prenese. Za uspešen prenos mora trenutni lastnik dokazati lastništvo.
- Če sta hkrati vnesena dva različna ukaza za spremembo lastništva istih kriptografskih enot, sistem izvede največ enega od njiju.
Marca 2018 je bila beseda "kriptovaluta" dodana v slovar Merriam-Webster.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kriptovaluta?
O: Kriptovaluta je vrsta digitalne valute, ki za varnost in preverjanje transakcij uporablja kriptografijo. Običajno je ne nadzoruje nobena oseba, temveč je decentralizirana in jo nadzoruje veliko ljudi.
V: Kako so kriptovalute zavarovane?
O: Kriptovalute so zavarovane z digitalnimi podpisi, ki pomagajo ohranjati varnost transakcij in omogočajo drugim ljudem, da preverijo, ali so transakcije resnične.
V: Katera je bila prva kriptovaluta?
O: Prva kriptovaluta je bil bitcoin, ki je bil leta 2009 objavljen kot odprtokodna programska oprema.
V: Kaj so alternativni kovanci?
O: Altcoini (kratica za alternativne kovance) so druge vrste kriptovalut, ustvarjene po izdaji Bitcoina leta 2009.
V: Kako delujejo kriptovalute?
O: Kriptovalute delujejo prek porazdeljene knjige (seznam transakcij, ki si ga delijo vsi), običajno verige blokov, ki omogoča, da vsi poznajo vse opravljene finančne transakcije.
V: Ali vlade ali centralne banke urejajo kriptovalute?
O: Ne, kriptovalut ne regulirajo vlade ali centralne banke, saj so decentralizirane in jih nadzira veliko ljudi, ne pa majhno število posameznikov, kot to velja za centraliziran elektronski denar in centralne banke.
Iskati