Dekonstrukcija
Dekonstrukcija je način razumevanja, kako je nekaj nastalo, običajno gre za umetnine, knjige, pesmi in drugo pisanje. Dekonstrukcija je razbijanje nečesa na manjše dele. Dekonstrukcija obravnava manjše dele, ki so bili uporabljeni za ustvarjanje predmeta. Manjši deli so običajno ideje.
Včasih dekonstrukcija preučuje, kako lahko avtor namiguje na stvari, ki jih ne misli. Pravi, da ker besede niso natančne, nikoli ne moremo vedeti, kaj je avtor mislil.
Včasih dekonstrukcija obravnava stvari, ki jih avtor ni povedal, ker je domneval.
Ena od stvari, na katere je pozoren, je delovanje nasprotij. (Imenuje jih "binarne opozicije".) Pravi, da dve nasprotji, kot sta "dobro" in "slabo", v resnici nista različni stvari. "Dobro" je smiselno le, če ga nekdo primerja s "slabim", "slabo" pa je smiselno le, če ga nekdo primerja z "dobrim". Torej tudi ko nekdo govori o "dobrem", še vedno govori o "slabem". Toda to je le ena od stvari, ki jih počne.
Zaradi takšnih stvari dekonstrukcija trdi, da knjige in pesmi nikoli ne pomenijo le tega, kar mislimo, da pomenijo na začetku. Vedno obstajajo tudi drugi pomeni in knjiga ali pesem deluje, ker vsi ti pomeni delujejo skupaj. Bolj ko si pisavo podrobno ogledamo, več izvemo o tem, kako deluje in kako pomen deluje pri vseh stvareh. Če bi vse dekonstruirali, morda sploh ne bi mogli govoriti ali pisati. Vendar to ne pomeni, da je dekonstrukcija neuporabna. Če dekonstruiramo nekatere stvari, se lahko o njih ter o tem, kako delujeta govorjenje in pisanje, naučimo več.
Spolzke besede
Besede so sestavljene iz "označevalcev", tj. glasov in črk, ter "označenca", tj. pomena in pojmov, o katerih govorijo. Vendar pa je pomen besede naravno dvoumen; beseda sama po sebi in pomen nista naravno povezana. Beseda "bend" se lahko nanaša na elastični trak, skupino pop glasbe, zbor pihalnih glasbenikov ali zbirko ljudi, pri čemer ima vsak od njih ločene konotacije in miselne podobe. To pomeni, da je bralec tisti, ki izbere pomen besed. Na podoben način je branje podobno, kot če bi poskušali držati mokro ribo, saj ima vsaka beseda različne pomene. Jacques Derrida to imenuje "zdrs po verigi označevalcev".
Veriga označevalcev je dolga veriga besed, ki so med seboj povezane, na primer veriga je lahko videti takole: "Band, brass, copper, police." Ta veriga pravzaprav nima konca, saj se vsaka beseda povezuje s številnimi drugimi, in bolj ko je beseda spolzka, z več besedami se povezuje.
Pomembne osebe
Dekonstrukcionisti se sprašujejo o jeziku in pomenu. Nekatere ljudi, ki so bili Derridaju zelo blizu, običajno imenujemo dekonstrukcionisti. Med njimi sta Helene Cixous in Jean-Luc Nancy. Če bi nekdo zares dekonstruiral vse, ne bi mogel ne govoriti ne misliti! Namesto tega obstajajo ljudje, ki dekonstruirajo stvari (knjige, pesmi, pisanje, besede - na kratko, besedila). Jacques Derrida je začel dekonstruirati stvari v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar ni bil prvi. Martin Heidegger je o dekonstrukciji govoril že leta 1927 v delu Biti in čas, vendar je uporabil besedo "destrukcija". Heidegger bi lahko celo rekel, da je idejo dobil od starogrških filozofov, kot sta Platon in Aristotel. O njej sta govorila tudi Paul de Man in Judith Butler.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je dekonstrukcija?
O: Dekonstrukcija je način razumevanja, kako je nekaj nastalo, običajno stvari, kot so umetnost, knjige, pesmi in drugo pisanje.
V: Na kaj se dekonstrukcija osredotoča?
O: Dekonstrukcija obravnava manjše dele, ki so bili uporabljeni za ustvarjanje predmeta, pri čemer so manjši deli običajno ideje.
V: Kaj dekonstrukcija včasih obravnava v zvezi s pisanjem?
O: Včasih dekonstrukcija obravnava, kako lahko avtor namiguje na stvari, ki jih ne misli. Pravi, da ker besede niso natančne, nikoli ne moremo vedeti, kaj je avtor mislil.
V: Na kaj je dekonstrukcija pozorna v zvezi z nasprotji?
O: Ena od stvari, na katere je pozorna, je, kako nasprotja delujejo. (Imenuje jih "binarne opozicije".) Pravi, da dve nasprotji, kot sta "dobro" in "slabo", v resnici nista različni stvari.
V: Kaj dekonstrukcija trdi o pomenu knjig in pesmi?
O: Dekonstrukcija trdi, da knjige in pesmi nikoli ne pomenijo le tega, kar mislimo, da pomenijo na začetku. Vedno obstajajo tudi drugi pomeni in knjiga ali pesem deluje, ker vsi ti pomeni delujejo skupaj.
V: Ali dekonstrukcija trdi, da lahko natančno vemo, kaj je avtor mislil?
O: Ne, dekonstrukcija trdi, da nikoli ne moremo natančno vedeti, kaj je avtor mislil, ker besede niso natančne.
V: Kakšen je namen dekonstrukcije?
O: Če nekatere stvari dekonstruiramo, se lahko naučimo več o njih ter o tem, kako delujeta govorjenje in pisanje.
