Denishawn School of Dancing and Related Arts sta leta 1915 ustanovila Ruth St. Denis in Ted Shawn v Los Angelesu v Kaliforniji. Šola je delovala kot izobraževalni zavod in profesionalna turnejska družina, katere cilj je bil širiti ples kot samostojno umetnost in hkrati usposobiti plesalce za gledališke nastope.
Umetniški pristop in učni program
Poučeval je različne plesne stile, na katere so vplivali družabni plesi, balet ter različne vrste ameriških in indijanskih plesov. Metode so združevale tehnično usposabljanje (elementi baleta), gledališko prezenco, improvizacijo in interpretação karakterja. Denishawn je bil znan po uporabi motivov iz mitologij in »egzotičnih« kultur, scenarijih z orientalistično estetiko ter po močni poudarjenosti scenskega nastopa in kostumografije.
Repertoar in dejavnost
Denishawnova družina je nastopala na obširnih turnejah po ZDA in v tujini, s čimer je pomembno prispevala k širjenju zavedanja o modernem plesu kot neodvisnemu umetniškemu izrazu. Šola je delovala tudi kot produkcijska hiša, kjer so nastajali koreografski izzivi, kombinacije sodobnih elementov z baletom in gledališkimi vložki ter eksperimentalne zvočne in kostumske rešitve.
Znani učenci in njihov vpliv
Šola je imela nekaj pomembnih učencev, med njimi so bili Martha Graham, Doris Humphrey, Lillian Powell, Charles Weidman, Jack Cole in zvezda nemega filma Louise Brooks. Mnogi od njih so kasneje razvili svoje lastne tehnike in skinili temelje za ameriški moderni ples: Martha Graham je ustvarila svojo prelomno tehniko, Doris Humphrey in Charles Weidman sta prispevala k teoriji potresa in skupinske dinamike v gibu, Jack Cole pa je vplival na razvoj gledališkega in filmskega plesa.
Vpliv na moderni ples in balet
Šola je bila še posebej znana po svojem vplivu na balet in eksperimentalni moderni ples. Denishawnovi absolventi so razširili ideje o telesnem izrazu, dramaturgiji plesa in samostojni koreografiji, kar je spodbudilo razvoj novih plesnih tehnik in institucij v ZDA. Sčasoma je Denishawnovo učenje doseglo drugo šolo - Studio 61 v studiu Carnegie Hall, kar kaže na povezanost z večjimi kulturnimi središči tistega časa.
Dediščina in kritika
Denishawn je eno najpomembnejših imen v zgodovini ameriškega plesa, saj je izoblikoval generacijo plesalcev in koreografov, ki so nato sami postali pionirji. Leta 1931 se je organizacija razpustila; Ted Shawn je kasneje (leta 1933) soustanovil in razvil center za ples Jacob's Pillow, ki je postal osrednje prizorišče za sodobni ples v ZDA.
Hkrati pa je Denishawnova uporaba »egzotičnih« tem in posamičnih interpretacij tujih plesnih tradicij deležna kritike zaradi priklanjanja stereotipom in kulturne aproprijacije. Z današnje perspektive je pomembno prepoznati tako novatorstvo kot tudi problematične plati zgodnjega prikazovanja neevropskih kultur v zahodnem odrskem kontekstu.
Denishawn torej velja za most med gledališkim, orientalistično obarvanim plesom začetka 20. stoletja in skladnim razvojem ameriškega modernizma v plesu — šola, ki je oblikovala učence, institucije in estetiko, ki je še dolgo odmevala v svetovni plesni sceni.
