Diploma (iz grščine Δίπλωμα diploma) je visoka stopnja izobrazbe, podeljena po zaključku daljšega strokovnega ali univerzitetnega študija. V evropskem prostoru se izraz "diploma" pogosto uporablja za dokončanje študijskih programov, ki so bili pred uvedbo bolonjskega sistema običajno enoviti in daljši od današnjih ločenih dodiplomskih in magistrskih programov. Podeljuje se v številnih evropskih državah, med drugim v Nemčija, Avstrija, Švica, Estonija, Hrvaška, Srbija, Ukrajina, Belorusija in Grčija. V mnogih primerih je primerljiva z današnjimi diploma stopnjami, kot sta dodiplomski in magistrski študij, vendar se natančna ekvivalenca razlikuje glede na državo in vrsto institucije.
Zgodovina in izvor
Diploma se je razvila v obdobju, ko so se tehniške visoke šole preoblikovale v univerze in so začeli ponujati daljše strokovne programe s širšim akademskim poudarkom. V 19. in 20. stoletju je v nekaterih državah, predvsem v nemško govorečem prostoru, nastal klasifikacijski sistem diplom (npr. Diplom-Ingenieur, Diplom-Kaufmann), ki je veljal kot zapleten in poglobljen univerzitetni izobraževalni dosežek.
Sodobni razvoj in bolonjski proces
Po uvedbi bolonjskega procesa (1999) so številne evropske države začele preurejati izobraževalne sisteme v tristoletni dve- ali trirazredni strukturi: bachelor (dodiplomski), master (magistrski) in doctor (doktorski) programi. To je postopoma vodilo k nadomeščanju tradicionalnih diplom z ločenimi dodiplomskimi in magistrskimi stopnjami. Kljub temu ima tradicionalna "diploma" v mnogih primerih še vedno status, ki je ekvivalenten magistrski ravni, še posebej kadar gre za diplome z univerz (npr. stari nemški "Diplom (Univ.)").
Raven, trajanje in kreditne točke
Trajanje študija, ki vodi do diplome, je bilo običajno daljše od krajših dodiplomskih programov; pogosto je trajalo 4–6 let. V sistemu ECTS bi to običajno ustrezalo približno 240–300 kreditnim točkam, čeprav so konkretne številke odvisne od države in programa. V nekaterih državah se razlikuje tudi med diplomo z univerzitetno izobrazbo in diplomo s strani visokošolskih ustanov za uporabne vede (npr. nemška Diplom (FH)), pri čemer so slednje pogosto bližje ravni dodiplomskega ali med dodiplomskim in magistrskim študijem.
Priznavanje, profesionalni nazivi in primerjalne stopnje
V praksi je prepoznavanje stare diplome odvisno od nacionalnih regulativ in mednarodnih dogovorov o priznavanju izobrazb. Tradicionalne diplome so pogosto privedle do profesionalnih naslovov (npr. Dipl.-Ing. za dipl. inženirja), ki so v nekaterih državah še vedno v uporabi ali imajo pravno zaščito. Pri presoji ekvivalenc se upoštevajo vsebine študija, trajanje in pridobljene kompetence.
Posebnosti terminologije
V različnih evropskih jezikih ima izraz "diploma" različen pomen; v nekaterih državah, zlasti izven kontinentalne Evrope, pomeni krajšo strokovno kvalifikacijo. V Nemčiji so na primer v preteklosti obstajale tudi različne oblike in nazivlja: nekatere krajše stopnje so bile v določenih obdobjih označene kot Bakkalaureus, kar bi lahko primerjali z "manjšo diplomo" ali krajšo dodiplomsko stopnjo.
Zaključek
Diploma v evropskem kontekstu predstavlja zgodovinsko pomembno obliko visoke izobrazbe, ki je bila v mnogih državah osnova za strokovne in akademske nazive. Z uvedbo bolonjskega procesa se je njen pomen in oblika spremenila: marsikje je bila nadomeščena z ločenimi dodiplomskimi in magistrskimi stopnjami, vendar pa obstaja veliko primerov, kjer se stare diplome še vedno priznavajo kot ekvivalent magistrski ravni ali zasedajo posebno mesto v nacionalnih sistemih izobraževanja.