Družabni ples je pojem za širšo skupino plesov, ki se večinoma plešejo v paru in v družbenem okolju — na plesiščih, v plesnih dvoranah ali na družabnih prireditvah. Gre predvsem za plese, kjer pari (pogosto moški in ženska) delijo isti parket z drugimi pari in upoštevajo pravila bontona, varnosti ter osnovne plesne oblike. Namen družabnega plesa je lahko druženje, zabava, rekreacija ali tekmovanje; nekateri plesi so zelo prosti in improvizirani, drugi pa so natančno strukturirani in tehnično zahtevni.

Vrste družabnih plesov

Najpomembnejša delitev v slogu družabnih plesov loči standardne (modern) oziroma standardne plese in latinskoameriške plese. Med njimi so najbolj znani:

  • Standardni/moderni plesi: valček, quickstep, fokstrot, tango in dunajski valček. Ti plesi pogosto poudarjajo držo, partnerski okvir in tekoče gibe po plesišču.
  • Latinskoameriški plesi: cha-cha-cha, samba, rumba, paso doble in jive. Ti plesi so običajno ritmični, ekspresivni in vključujejo izolirane gibe telesa.
  • Sekvenčni plesi: sekvenčni plesi, pri katerih se plesalci po navodilu in v ritmu gibljejo vnaprej določenemu skupinskemu vzorcu, pogosto z enako koreografijo za vse udeležence.

Tekmovanja in plesni sistemi

Za tekmovalni družabni ples obstajajo urejene organizacije in pravila. Glavna mednarodna krovna organizacija za tekmovalni družabni ples je Svetovni plesni svet, kjer se tekmovanja izvajajo v tako imenovanem mednarodnem slogu — tehnike, standardi in sodni kriteriji so se v veliki meri razvili v Angliji v 20. stoletju. Vsa večja mednarodna tekmovanja potekajo po natančno določenih pravilih, ki zajemajo stile, kostume, kategorije po starosti in stopnji ter kriterije ocenjevanja.

Poleg mednarodnega sloga obstajajo tudi drugi nacionalni in regionalni plesni sistemi, ki imajo svoje tekmovalne in učne standarde. Med najbolj znanimi so:

  • ameriški slog (American style)
  • škotski ples
  • grški klasični ples

Ti sistemi se razlikujejo v pozi partnerjev, dovoljenih korakih, interpretaciji glasbe in kostumografiji.

Kratek zgodovinski pregled

Družabni ples ima dolgo zgodovino; mnogi sodobni oblike segajo v 19. stoletje, ko so se v evropskih mestih, zlasti v Dunaju in Londonu, oblikovale plesne dvorane in formalni plesni dogodki. Plesne tehnike so se skozi 20. stoletje standardizirale, zlasti v Angliji, kjer so plesalci in učitelji razvili osnovne principe mednarodnega sloga.

Med zgodovinskimi osebnostmi, pomembnimi za širjenje plesne kulture, so bili profesionalni in popularni plesalci ter učitelji. Čeprav sta bila najslavnejša filmska plesalca Fred Astaire in Ginger Rogers, nista delovala predvsem v plesnih dvoranah — njuna skupna kariera je bila večinoma posneta za film. Astaire je bil prisoten tudi na odru in televiziji. V ZDA sta izstopala tudi plesalca Vernon in Irene Castle, ki sta do Vernona smrti leta 1918 veljala za nacionalne osebnosti in sta vplivala na spreminjanje družbenih navad plesanja. Pozneje je veriga plesnih šol Arthurja Murrayja pomagala naučiti plesati veliko Američanov. V Angliji je bil med najbolj znanimi Victor Silvester, ki je bil profesionalni plesalec in uspešen vodja skupine ter je prispeval k popularizaciji plesov v masovni kulturi.

Glasba, oblačila in bonton

Glasba je temelj družabnega plesa — vsak ples ima svoj značilen ritem, hitrost (BPM) in fraziranje, kar vpliva na tehniko in interpretacijo. Za standardne plese se raje uporabljajo orkestralni ali big band aranžmaji, za latinske plese pa bolj ritmične in plesno usmerjene skladbe.

Oblačila se razlikujejo glede na priložnost: na družabnih plesih so primerna udobna oblačila in plesni čevlji, za tekmovanja so običajno formalna oblačila (večerna obleka, frak, plesne kostume). Plesni čevlji z ustrezno podplato in peto so pomembni za pravilno izvedbo korakov in zaščito stopal.

Bontons pri družabnem plesu vključuje spoštovanje prostora drugih parov, neblokiranje poti po plesišču, dovoljevanje menjave partnerjev na družabnih dogodkih, jasno vodenje in poslušanje partnerja ter skrb za osebno higieno in varnost. Pomembno je tudi, da se plesni par prilagaja tempu in nivoju znanja drugih udeležencev na parketu.

Učenje in druženje

Plesne šole, društva in plesni tečaji ponujajo ure za začetnike in napredne, skupinske vaje ter privatne ure. Družabni ples je dostopen vsem starostim in predstavlja odličen način za telesno aktivnost, izboljšanje koordinacije, ravnotežja in socialnih veščin. Na številnih dogodkih so organizirana tudi "practica" ali družabni večeri, kjer se udeleženci sproti učijo, vadijo in družijo.

Družabni ples zato ostaja vsestranska dejavnost: je zabava, kultura, šport in način sporazumevanja brez besed. Ne glede na to, ali plešete le za sprostitev ali tekmujete na najvišji ravni, družabni ples nudi priložnost za povezovanje ljudi, izražanje in telesno aktivnost.