Vzhodna Prusija (Ostpreußen): zgodovina, razdelitev in Kaliningrad

Vzhodna Prusija (Ostpreußen): zgodovina razdelitve po 1945, izgon Nemcev, preimenovanje Königsberga v Kaliningrad ter politične in etnične spremembe regije.

Vzhodna Prusija (nemško: Ostpreußen; poljsko: Prusy Wschodnie; litovsko: vzhodna Prūsija; latinsko: Borussia orientalis; rusko: Vostochnaya Prussiya) je bila provinca v Kraljevini Prusiji med letoma 1773 in 1829. Od leta 1878 do 1918 je bila del Nemškega cesarstva. Od leta 1918 do leta 1945 je bila del Svobodne države Prusije Weimarske republike. Glavno mesto je bil Königsberg.

Po porazu nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni je bilo območje razdeljeno na Sovjetsko zvezo (Ruska SFSR in Litovska SSR) in Poljsko (Varmijsko-mazursko vojvodstvo). Königsberg je bil leta 1946 preimenovan v Kaliningrad. Nemško prebivalstvo se je evakuiralo ali pa je bilo izgnano.

Zgodovinski pregled

Območje, ki je pozneje postalo Vzhodna Prusija, je bilo v srednjem veku poseljeno s staropruskim (baltskim) prebivalstvom. V 13. stoletju so ga pokorili in kolonizirali Vitezi Tewtskega reda; iz te države se je razvila vojvodina in kasneje država Prusija. Leta 1525 je sekularizacija Tewtskega reda privedla do nastanka Vojvodine Prusije (družina Hohenzollern), pozneje pa do ustanovitve Kraljevine Prusije (1701).

Pomembne etape in dogodki:

• 13.–16. stoletje: zaverbalizacija plemen in nastanek nemške kolonizacije;
• 1525: nastanek Vojvodine Prusije; širše protestantske spremembe;
• 1701–1871: razcvet pruskega državnega aparata in rast prebivalstva;
• 1773: oblikovanje province Vzhodna Prusija v Kraljevini Prusiji;
• 1829–1878: združitev z Zahodno Prusijo v enotno provinco (Province of Prussia), nato ponovno ločitev;
• 1871–1918: del Nemškega cesarstva;
• po 1919: Vzhodna Prusija je ostala del Nemčije, a je bila med dvema vojnama od matične nemške ozemeljske celote ločena zaradi Poljskega koridorja in Svobodnega mesta Gdansk (Danzig).

Med obema svetovnima vojnama

Po 1. svetovni vojni je Vzhodna Prusija ostala v okviru Nemčije, čeprav so bile nekatere južne pokrajine predmet plebiscitov (npr. plebiscit leta 1920 v območjih Allensteina in Mazur). Vzhodna Prusija je med obema vojnama delovala kot izpostavljena nemška enklava, ločena od preostalega dela države zaradi vzpostavitve Poljskega koridorja in Svobodnega mesta Danzig.

Druga svetovna vojna in razdelitev po 1945

Ob koncu druge svetovne vojne je območje doživelo hude boje (med drugim bitko za Königsberg) in obsežne uničitve mest in infrastrukture. Na Potsdamski konferenci (1945) so zavezniki določili začasne meje in zasedbe, kar je privedlo do delitve Vzhodne Prusije:

• severni in osrednji deli, vključno z Königsberg, so bili priključeni Sovjetski zvezi; večina tega območja je postala Kaliningradska oblast
• manjši severovzhodni deli so bili vključeni v Litovsko SSR (območja z etničnimi in zgodovinskimi povezavami z Litvo);
• južni deli so pripadli Poljski in so danes večinoma del Varmijsko-mazurskega vojvodstva.

Veliko nemškega civilnega prebivalstva je med povojnim obdobjem evakuiralo ali bilo prisilno preseljeno; številke so bile velike in vključujejo desetine oziroma stotine tisoč ljudi v različnih delih pokrajine. Po vojni so sovjetske in poljske oblasti naselile regijo z ljudmi iz drugih delov svojih držav ter iz povojnih območij Sovjetske zveze.

Kaliningrad danes

Kaliningrad (nekdanji Königsberg) je danes glavno mesto Kaliningradske oblasti – ruske eksklave med Poljsko in Litvo. Oblast ima geostrateški pomen: v njej so pristanišča na Baltskem morju (npr. Baltiysk), pomorska infrastruktura in vojaške enote, zato ji Pripadnost daje posebno pozornost v ruski zunanji politiki.

Dolgorodno stanje regije:

• pravna in politična pripadnost: del Ruske federacije (Kaliningradska oblast);
• demografija: večinsko rusko prebivalstvo, naseljeno po koncu vojne z ljudmi iz različnih delov ZSSR;
• gospodarstvo: pomorstvo, ribištvo, predelava lesa, rudarstvo jantarja, ter v zadnjih desetletjih tudi razvoj storitvenih dejavnosti in tranzitnih povezav z EU;
• kulturna dediščina: nekaj preživelih stavb (npr. prenovljena katedrala v Königsbergu z grobnico Immanuela Kanta) in arheološke ter zgodovinske sledi nekdanje nemške in staropruske prisotnosti, čeprav je velik del starega urbanega tkiva med vojno in v povojnem obdobju izgubljen ali preoblikovan.

Kulturne, etnične in spominske posledice

Vzhodna Prusija je zgodovinsko predstavljala stičišče nemške, baltske (staropruske, litovske) in poljske kulturne zapuščine. Po vojni se je demografska slika radikalno spremenila: izseljence nemškega rodu so zamenjali naseljenci iz zalednih območij Sovjetske zveze in Poljske. Spomini in spominska krajina regije ostajajo predmet raziskav, restavracij kulturne dediščine in sporov o interpretaciji zgodovine.

Zaključek

Vzhodna Prusija je pred modernimi mejnimi preureditvami in populacijskimi premiki predstavljala pomembno geografsko, politično in kulturno območje srednje Evrope. Danes so preostanki te zgodovine razpršeni med Poljsko, Litvo in Rusijo; Kaliningrad pa ostaja najbolj opazna opomba na dolgo in zapleteno preteklost te pokrajine.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Vzhodna Prusija?

V: Kdaj je bila Vzhodna Prusija del Nemškega cesarstva?

V: Katera je bila prestolnica Vzhodne Prusije?

V: Kaj se je zgodilo z Vzhodno Prusijo po drugi svetovni vojni?

V: V kaj so po vojni preimenovali Königsberg?

V: Kaj se je po vojni zgodilo z nemškim prebivalstvom Vzhodne Prusije?

V: Kakšna so različna imena Vzhodne Prusije v drugih jezikih?

Išči po črki