Edvard Munch – biografija: norveški ekspresionist in avtor 'Krika'

Edvard Munch – življenje in dela norveškega ekspresionista, avtor ikoničnega 'Krika'. Odkrijte njegovo umetnost, čustva in vpliv na 20. stoletje.

Edvard Munch (12. december 1863 – 23. januar 1944) je bil norveški slikar in grafik, rojen v Ådalsbruku (v občini Løten). Izstopal je kot ekspresionist, ki je v svojem življenju ustvaril približno 1.800 slik ter več tisoč grafik in risb. Najbolj je znan po upodabljanju čustev, zlasti občutij osamljenosti, tesnobe in straha, kar najbolj simbolizira njegova ikonična slika »Krik« (The Scream). Njegov pristop – ostro poenostavljene oblike, močne barve in izrazite črtne poteze – je močno vplival na razvoj ekspresionizma v 20. stoletju.

Zgodnje življenje in izobrazba

Munch se je rodil v družini vojaškega zdravnika Christiana Muncha. Družina je doživela več osebnih tragedij: mati je umrla, ko je bil še deček, ena od sester pa je pozneje zbolela za tuberkulozo; ti dogodki so močno zaznamovali njegovo tematiko, ki pogosto obravnava bolezen, smrt in izgubo. Umetniško izobraževanje je prejel v Oslu (takrat Kristiania) in kasneje v različnih delih Evrope, kjer je spoznal sodobne tokove, med drugim vplive simbolizma in dela evropskih modernistov.

Umetniško delo in tematika

Munch je ustvarjal sebi značilen nabor motivov, ki jih je večkrat ponavljal v različnih različicah: teme ljubezni, smrti, bolezni in osebne tesnobe so se pojavljale v serijah del, kot je znani ciklus »Friza življenja« (Frieze of Life). Med njegovimi najbolj znanimi deli so Bolna deklica (The Sick Child), Madona, Ples življenja in seveda Krik, ki obstaja v več različicah (slike, pasteli in litografije). Njegova tehnika vključuje močno emocionalno rabo barv, valovite linije in poenostavljene oblike, s katerimi poudari psihološko vsebino prizorov.

Življenjska pot, težave in poznejše obdobje

Munch je bil med življenjem mednarodno priznan in so mu njegova dela prinašala finančen uspeh. Kljub temu je večkrat imel težave z duševnim in fizičnim zdravjem; leta 1908 je doživel živčni zlom, po katerem se je umaknil iz intenzivnega mestnega življenja in se preselil v hišo Ekely blizu Osla, kjer je nadaljeval z ustvarjanjem vse do poznih let. Bil je redno razstavljan v Evropi in imel velik vpliv na mlajše generacije umetnikov.

Priznanja, muzeji in zapuščina

Munchove slike so po njegovi smrti postale izjemno cenjene; Norveška in tuje institucije so večkrat velike vsote porabile za nakup njegovih del. Munchovo opustošeno zapuščino hrani več pomembnih zbirk: Narodna galerija v Oslu (Nasjonalgalleriet / National Gallery) je imela nekatere njegove ključne slike, največja zbirka pa je v Munchovem muzeju (MUNCH) v Oslu, ki od leta 2020–2021 deluje v novi stavbi in hrani obsežno zbirko njegovih slik, grafik in risb. Njegova dela so bila pogosto tarča tatvin — Krik je bil ukraden v 90. in v začetku 2000-ih, vendar sta bila obe ukradeni verziji pozneje zaseženi in vrnjeni.

Pomen

• Munch se šteje za enega ključnih predhodnikov ekspresionizma, saj je s svojim poudarkom na notranjih stanjih preskočil meje realističnega prikaza.
• Njegova podoba človeškega trpljenja in eksistencialne tesnobe je univerzalna in še danes nagovarja občinstvo po vsem svetu.
• Njegova zapuščina vključuje tudi veliko grafičnih del, ki so pomembno prispevala k širjenju njegovih motivov in k vplivu na sodobno grafiko.

Edvard Munch ostaja ena osrednjih figur moderne umetnosti — njegova dela so stalno prisotna v muzejih, razstavah in strokovnih razpravah o čustveni in psihološki moči vizualne umetnosti.

V zgodnjem delu besedila je omenjeno, da je naslikal veliko stensko poslikavo v auli (glavni sobi) takratne univerze; Munch je namreč sprejel tudi več javnih naročil in del za arhitekturne prostore, kar kaže na širino njegovega opusa.

Slike

Krik (1893; prvotno ime Obup). To je Munchova najbolj znana slika in ena najbolj znanih podob na svetu. Gre za eno od del v seriji z naslovom Friz življenja. V tej seriji je Munch raziskoval teme življenja, ljubezni, strahu, smrti in melanholije. Tako kot pri številnih drugih delih je tudi pri tej sliki naredil več različic. Ena različica je bila 22. avgusta 2004 ukradena iz Munchovega muzeja v Oslu na Norveškem, 31. avgusta 2006 pa jo je norveška policija našla skupaj z drugo istočasno ukradeno sliko Madona.

Motivi friza življenja se vračajo skozi vsa Munchova dela. Te teme so vidne na slikah, kot so Bolni otrok (1886, portret njegove pokojne sestre Sophie), (1893-1894), Pepel (1894) in Most. Zadnja od naštetih slik prikazuje mlahave figure. Te figure imajo obraze brez potez ali pa jih sploh nimajo. Nad figurami so grozeče oblike težkih dreves in hiš. Munch je ženske upodabljal bodisi kot krhke, nedolžne trpeče bodisi kot strašljive, življenje požrešne vampirke. Munchovi analitiki pravijo, da to odraža njegovo spolno tesnobo.

• 1885-86: Bolni otrok
• 1892: Večer o Karlu Johanu
• 1893: Krik
• 1894: Pepel
• 1894-1895: Madonna
• 1895: Puberteta
• 1895: Avtoportret z gorečo cigareto
• 1895: Smrt v bolniški sobi
• 1899-1900: Ples življenja
• 1899-1900: Mrtva mati
• 1903: Vas v mesečini
• 1940-1942: Avtoportret: med uro in posteljo

·         Nekatere znane slike

·        

Krik. 1893. Olje, tempera in pastel na kartonu. Nasjonalgalleriet, Oslo

·        

Ples življenja. 1899-1900. Olje na platnu, 49½ × 75 in. Nasjonalgalleriet, Oslo

·        

Pepel. 1894. Olje na platnu. 120,5 × 141 cm. Nasjonalgalleriet, Oslo

·        

Madonna. 1894. Olje na platnu. 90 × 68 cm. Munchov muzej, Oslo

Slika z naslovom Življenje Edvarda Muncha v mestni hiši Rådhuset v Oslu. Soba se imenuje Munchova soba.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Edvard Munch?

V: Koliko znanih slik je naslikal Edvard Munch?

V: Po čem je znan Edvard Munch?

V: Ali je bil Edvard Munch v svojem življenju uspešen kot slikar?

V: Ali je Narodna galerija (Norveška) kupila slike Edvarda Muncha?

V: Kje je Edvard Munch naslikal velike stenske slike?

V: S kakšnim slogom slikarstva je povezan Edvard Munch?

Išči po črki