Ameriški krokodil Crocodylus acutus – opis, habitat in vedenje

Ameriški krokodil je vrsta krokodila, ki živi v obeh Amerikah, od juga Združenih držav Amerike do severa Južne Amerike. Njegovo znanstveno ime Crocodylus acutus pomeni "krokodil s koničastim gobcem" zaradi oblike njegovega gobca.

Ameriški krokodili se večinoma prehranjujejo z ribami, veliki osebki pa lahko plenijo tudi večje živali, na primer jelene. Krokodil je videti kot hlod in se skriva pod vodno gladino. Ko se jelen spusti k vodi, da bi se napil, krokodil skoči iz vode, zgrabi jelena v čeljusti in ga potegne pod vodo, kjer se utopi.

Ko je jelen mrtev, krokodil zgrabi kos mesa v čeljusti in se zavrti v "smrtnem obratu". Ameriški krokodili so nekoliko agresivna vrsta krokodilov in znani so tudi po tem, da so napadli človeka. Napadi na ljudi so redki, najpogosteje pa se zgodijo v Mehiki.

Območje razširjenosti ameriškega krokodila na jugu Floride se prekriva z območjem razširjenosti sorodnega ameriškega aligatorja. Vendar pa se območje razširjenosti ameriškega aligatorja razteza vse do Virginije, medtem ko je območje razširjenosti ameriškega krokodila v Združenih državah omejeno na južno Florido. Razlog za to je, da aligatorji veliko bolje prenašajo hladno vreme kot krokodili. Znano je, da se telesna temperatura aligatorjev zniža do 38 stopinj Celzija, ne da bi to aligatorju kakor koli škodovalo. Vendar pa ameriški krokodil bolje prenaša slano vodo kot aligator. Ameriški krokodili so bili redno opaženi 140 milj stran od obale v Karibskem morju.

Opis: Ameriški krokodil je srednje do velike velikosti med krokodili; odrasli samci lahko dosežejo dolžino okoli 3–4,5 m, redko tudi do 5 m, samice ostanejo manjše. Telo je običajno sivkasto-zelene ali rjave barve z bledimi trebuhom in temnejšimi lisami. Gobec je relativno ozek in koničast v primerjavi z ameriškim aligatorjem, kar pojasnjuje tudi znanstveno ime.

Biologija in vedenje: Gre za tipičnega prikritega predatorja: pogosto počivajo ob ali tik pod vodno gladino tako, da so vidne le oči in nosnice, in napade izvajajo z nenadnim izbruhom hitrosti. Večino plena sestavljajo ribe, rakovice in manjše sesalce ali ptice, večji osebki pa lahko napadejo tudi večje kopenske živali. Po ulovu pogosto izvajajo "smrtni obrat" (roll), s katerim raztrgajo večje kose mesa. So predvsem nočno aktivni in teritorialni; samci branijo svoje območje, zlasti med paritveno sezono.

Razmnoževanje in skrb za mladiče: Paritev običajno poteka v suhem delu leta, samice gradijo gnezda iz rastlinskih ostankov in blata v bližini vode. V gnezdu odložijo običajno med približno 20 in 50 jajčkami (število je odvisno od velikosti samice). Inkubacija traja približno 65–90 dni, temperatura gnezda pa določa spol mladičev (temperaturna determinacija spola). Samica običajno varuje gnezdo in mladiče po izvalitvi prenaša v čeljusti do vode ter jih varuje več tednov do nekaj mesecev, dokler niso dovolj veliki, da se uspešno skrivajo pred plenilci.

Habitat in razširjenost: Ameriški krokodil naseljuje plitke obalne vode, lagune, mangrove, estuarije, rečne delte in občasno slane obalne lagune. Razširjen je po obalah Srednje in Severne Amerike ter severa Južne Amerike — od južne Floride, obalnega Mehiškega zaliva in Srednje Amerike do Kolumbije in Venezuele. Visoka odpornost na slanost izvira iz posebnih solnih žlez v jeziku in žrelu, ki izločajo presežek soli, zato jih pogosto najdemo v slanih ali brakovitih sistemih.

Vloga v ekosistemu: Kot vrhunski predator pomaga uravnavati populacije rib in drugih kopenskih živali ob vodnih površinah, prispeva k prenosu hranil med kopnim in vodo ter spodbuja strukturno raznolikost habitatov (npr. s kopanjem gnezdišč in krmljenjem). Mladiči so pomemben vir hrane za ptice in mesojede ribe, zato so del prehranjevalne mreže.

Grožnje in varstvo: Ameriški krokodil je zaradi izgube habitata, krivolova in konfliktov s ljudmi na mnogih območjih zmanjšan. IUCN ga uvršča v kategorijo, ki zahteva pozornost (ranljiv ali ogrožen v odvisnosti od regije). Glavne grožnje so:

• Uničevanje mangrov in obalnih barijer (urbani razvoj, kmetijstvo, turizem),
• lov za kožo in meso,
• onesnaževanje vodnih sistemov,
• conflicti z ljudmi zaradi poškodb ali strahu, kar vodi v odstrel posameznikov.

Odnos do ljudi in varnost: Napadi na ljudi so redki, vendar se zgodijo — pogosteje v regijah, kjer je stik med ljudmi in krokodili pogost (npr. nekatere obalne skupnosti v Mehiki). Priporočila za zmanjšanje tveganja vključujejo spoštovanje varnostnih con ob vodi, izogibanje nočnim kopanjem ali zbiranju vode, odstranjevanje hrane in odpadkov iz bližine naselij ter izobraževanje lokalnih skupnosti o vedenju krokodilov. Krajši premiki ali odstranitve problematičnih živali izvajajo usposobljeni strokovnjaki v okviru programov upravljanja divjih živali.

Ohranjanje: Uspešne pobude vključujejo obnovo mangrovih gozdov, zaščito gnezdišč in zakonske ukrepe proti nezakonitemu lovu, hkrati pa tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pri zmanjševanju konfliktov. Zaradi svoje pomembne ekološke vloge je ohranjanje ameriškega krokodila pomembno tako za biotsko raznovrstnost kot za zdravje obalnih ekosistemov.

Življenjska doba: V naravi lahko ameriški krokodil doseže starost več deset let; v ujetništvu so znani primeri, ki živijo dlje, če so zagotovljene ustrezne razmere in prehrana.

Za dodatne informacije o ekologiji in vedenju ameriškega krokodila se priporoča iskanje virov s področja herpetologije in poročil lokalnih konzervacijskih organizacij, saj se podatki o statusu in zavarovalnih ukrepih razlikujejo med državami in regijami.

Vprašanja in odgovori

V: Katera vrsta krokodila je ameriški krokodil?

V: Kje živi ameriški krokodil?

V: Kakšno je znanstveno ime ameriškega krokodila?

V: Kaj pomeni "Crocodylus acutus"?

V: Zakaj se imenuje "koničast"?

Išči po črki