Film noir
Film noir je izraz, s katerim označujemo hollywoodske kriminalne drame, ki se pogosto osredotočajo na seks, kriminal in korupcijo.
Filmi noir so bili večinoma posneti od začetka štiridesetih do konca petdesetih let prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike in so bili običajno posneti v črno-beli tehniki. Izraz "film noir" izhaja iz francoskega izraza za "črni film" ali "temni film". Filmi film noir vključujejo veliko različnih zvrsti filmov, kot so gangsterski, policijski in detektivski filmi.
Filmi noir so bili pogosto posneti tako, da je bilo v njih veliko temnih senc, tudi na obrazih likov. Na hollywoodske filme film noir so vplivali nemški režiserji, kot je Fritz Lang, ki je uporabljal dramatične tehnike osvetlitve. Na filme film noir so vplivale tudi francoske knjige ali filmi iz 30. let prejšnjega stoletja o junakih, ki naj bi na koncu zgodbe umrli, ali zgodbe z žalostnim koncem. Na filme film noir je vplivala tudi kriminalka, kot so detektivske in kriminalne zgodbe Dashiella Hammetta, Jamesa M. Caina in Raymonda Chandlerja.
Primeri filmov in igralcev filma noir
Nekateri pomembni filmi film noir so: (1940), Malteški sokol (1941), Dvojna odškodnina (1944), Veliki spanec (1946), Poštar vedno zvoni dvakrat (1946), Key Largo (1948), Poljubi me smrtno (1955) in Dotik zla (1958).
Pomembni igralci iz hollywoodskih filmov noir so bili Robert Mitchum, Humphrey Bogart in Peter Lorre.
Filmi po obdobju filma noir
Obdobje filma noir so bila štirideseta in petdeseta leta prejšnjega stoletja. Tudi v letih po letu 1950 so bili nekateri filmi posneti v slogu filma noir. V šestdesetih in sedemdesetih letih so nastali filmi, kot sta Mandžurski kandidat (1962) in Kitajska četrt (1974), na katere so vplivali filmi film noir iz petdesetih let.
V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se pojavili filmi, ki so bili nekoliko podobni filmom noir, kot so Vročina telesa (1981), Osnovni instinkt (1992), Ubij me znova (1989), Red Rock West (1992) in Fargo (1996). Tudi v 2000-ih letih obstajajo filmi, ki so na neki način podobni filmom noir. Na primer filmi, kot sta Memento (2000) in Mesto greha (2005).
Obstajajo tudi znanstvenofantastični filmi, ki so nekoliko podobni filmom noir, saj so videti temačni in imajo glavnega junaka, ki počne slabe stvari, na primer Soylent Green (1973), Blade Runner (1982) s Harrisonom Fordom in Minority Report (2002) s Tomom Cruisom v glavni vlogi.
Stvari, ki jih vidimo v filmih film noir
Filmi noir so pogosto posneti ponoči v mestih, zgodbe pa se pogosto odvijajo v barih, nočnih klubih, igralniških klubih, igralnicah in poceni hotelih. Zaradi tega so filmi film noir videti zelo temačni, saj so prizori posneti ponoči ali v temnih prostorih, kot sta bar ali hotel.
V prizorih filmov noir je pogosto veliko senc, kot so sence okenskih okvirjev, žaluzij ali stopniščnih ograj. Pogosto so temne sence tudi na filmskih prizorih, celo na obrazih igralcev. Vse sence in tema dajejo filmom noir občutek skrivnostnosti in stresa.
Likov v filmih noir pogosto vodijo pohlep, ljubosumje ali maščevanje. Liki v filmih film noir so pogosto zasebni detektivi ali policisti, ki preiskujejo zločine, ki jih zagrešijo hudodelci in člani tolp, kot so umori, igre na srečo ali prostitucija. V filmih film noir so pogosto zgodbe o ropih, roparskih napadih, izsiljevanju denarja (ki se imenuje "izsiljevanje") ali umorih.
Gledanje filmov noir
V filmih noir so tudi junaki ali glavni liki pogosto na neki način slabi ali delno slabi. Junak filma noir lahko na primer pomaga nedolžnemu moškemu ali ženski, ki ga ogroža zločinec, ali reši žensko pred zločinsko tolpo. Vendar lahko junak ali glavni lik počne tudi slabe stvari, na primer stori zločin, poškoduje ali ogrozi ljudi ali laže.
Pogosto je junak ali glavni lik filma noir zagrenjen, žalosten, osamljen ali depresiven zaradi slabih stvari, ki so se mu zgodile. Oseba, ki gleda film, se mora odločiti, ali meni, da je junak, ki počne tako dobre kot slabe stvari, dobra oseba ali ne. Zgodbe iz filmov film noir lahko gledalcem dajo misliti o tem, kako bi morali ljudje ravnati ali kako bi morali sprejemati odločitve v svojem življenju. To je ena od stvari, ki so ljudem všeč pri gledanju filmov noir.
Filmi noir niso srečni filmi. V srečnih filmih, kot so romantični filmi, se ljudje zaljubijo, poročijo in živijo srečno življenje. V filmih film noir se dogajajo žalostne stvari. Dober človek z ženo morda potrebuje denar za najemnino in si ga izposodi pri vodji kriminalne združbe, ker nima druge možnosti, da bi prišel do denarja. Nato lahko vodja kriminalne združbe prisili dobrega človeka, da naredi slabe stvari, da bi vrnil denar. Morda bo grozil, da bo poškodoval ženo dobrega moža. Takrat se mora dober človek odločiti, ali bo zaščitil svojo ženo ali storil hudo kaznivo dejanje.
Ljudje, ki gledajo filme noir, radi gledajo zgodbe o ljudeh, ki morajo sprejemati težke odločitve, ali o ljudeh, ki se jim v življenju dogajajo žalostne stvari. Resnično življenje ni romantična komedija; ljudje morajo pogosto sprejemati težke odločitve ali se jim dogajajo žalostne stvari.
Knjige o filmu noir
Robert Ottoson je leta 1981 napisal knjigo o filmu noir z naslovom A Reference Guide to the American Film Noir: 1940-1958.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je film noir?
O: Film noir je izraz, s katerim označujemo hollywoodske kriminalne drame, ki se pogosto osredotočajo na seks, kriminal in korupcijo.
V: Kdaj so nastali filmi film noir?
O: Filmi film noir so bili večinoma posneti od začetka štiridesetih do konca petdesetih let prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike.
V: Kaj pomeni "film noir"?
O: Izraz "film noir" izhaja iz francoskega izraza za "črni film" ali "temni film".
V: Katere vrste žanrov vključujejo filmi film noir?
O: Filmi film noir vključujejo veliko različnih žanrov filmov, kot so gangsterski, policijski in detektivski filmi.
V: Kako so bili ti filmi posneti?
O: Filmi noir so bili pogosto posneti tako, da je bilo v filmu veliko temnih senc, tudi na obrazih likov.
V: Kdo je vplival na hollywoodsko različico filma noir?
O: Na hollywoodske filme noir so vplivali nemški režiserji, kot je bil Fritz Lang, ki je uporabljal dramatične tehnike osvetlitve, in francoske knjige ali filmi iz 30. let prejšnjega stoletja o junakih, ki na koncu zgodbe umrejo, ali zgodbe z žalostnim koncem. Vpliv so imeli tudi na kriminalno literaturo, kot so detektivske in kriminalne zgodbe Dashiella Hammetta, Jamesa M. Caina in Raymonda Chandlerja.
