Eksistencializem
Eksistencializem je filozofski način govorjenja. Po njegovem mnenju so ljudje z voljo in zavestjo v svetu predmetov, ki teh dveh delov nimajo. Dejstvo, da se ljudje zavedajo svoje smrtnosti in da morajo sprejemati odločitve o svojem življenju, je bistvo eksistencializma.
Začel jo je danski filozof Søren Kierkegaard (1813-1855). Ko se je razvila v 20. stoletju, je bila ateistična filozofija (čeprav je bil Kierkegaard globoko veren človek). Večina njenih glavnih mislecev in pisateljev je bila v Evropi. Sartre je na primer večino druge svetovne vojne preživel v nemškem zaporniškem taborišču, kjer je bral Heideggerjevo filozofijo. Ko je prišel na prostost, je imel predavanje z naslovom Eksistencializem in humanizem. To zgodnje predavanje je morda lažje brati kot njegova poznejša dela.
Številne religije in filozofije (načini razmišljanja o svetu) pravijo, da ima človeško življenje smisel (ali namen). Ljudje, ki verjamejo v eksistencializem, pa menijo, da svet in človeško življenje nimata smisla, če jima ga ne dajo ljudje: "obstoj je pred bistvom". To pomeni, da se znajdemo v svetu, potem pa si damo smisel ali "bistvo". Kot je dejal Sartre: "Obsojeni smo na to, da smo svobodni". To pomeni, da nimamo druge izbire, kot da izbiramo, in da smo za svoje odločitve v celoti odgovorni. Druga možnost je, da se vedno odločamo, tudi če se tega ne zavedamo.
Eksistencialisti menijo, da je naše človeško "bistvo" ali "narava" (način bivanja v svetu) preprosto naš "obstoj" (bivanje v svetu). Preprosteje povedano, "bistvo" človeka ali tisto, zaradi česar je človek "človek", ni posledica narave ali neobvladljivih okoliščin; prej je človeško bistvo v resnici samo tisto, kar si sami izberemo. To pomeni, da je edina narava, ki jo imamo ljudje, tista, ki si jo ustvarimo sami. Zaradi tega eksistencialisti menijo, da so dejanja ali odločitve, ki jih človek sprejme, zelo pomembna. Prepričani so, da se mora vsak človek sam odločiti, kaj je prav in kaj narobe ter kaj je dobro in kaj slabo.
Ljudje, ki verjamejo v eksistencializem, si zastavljajo vprašanja, kot sta "kako je biti človek (oseba) v svetu?" in "kako lahko razumemo človekovo svobodo (kaj za človeka pomeni biti svoboden)? Eksistencializem je pogosto povezan z negativnimi čustvi, kot so tesnoba (zaskrbljenost), strah (zelo močan strah) in smrtnost (zavedanje lastne smrti). Nekateri eksistencialisti, kot sta Sartre in Heidegger, menijo, da razmišljanje o teh čustvih ljudem pomaga izbrati način, kako želijo živeti svoje življenje.
Eksistencializem se včasih zamenjuje z nihilizmom. Razlikuje se od nihilizma, vendar je med njima nekaj podobnosti. Nihilisti menijo, da človeško življenje sploh nima smisla (ali namena), eksistencializem pa pravi, da si mora človek sam izbrati svoj namen.
Jean-Paul Sartre (1905-1980), eden vodilnih eksistencialističnih filozofov
Eksistencializem v filmih
Ingmar Bergman je leta 1957 posnel film Sedmi pečat. Prikazuje mračno obdobje poznega srednjega veka, ki so ga povzročili črna kuga, lakota, stoletna vojna med Francijo in Anglijo ter papeški razkol.
V filmu Taksist iz leta 1976 (v katerem igra Robert De Niro) so prisotne eksistencialne ideje. Glavni junak je žalosten in osamljen, ker ne more razumeti sveta. Film Jeana-Luca Godarda "Vivre sa vie (film)" in film 8 1/2 Federica Fellinija sta odlična primera mode eksistencializma v Evropi na začetku 50. let, ki je v 60. letih vplivala na ameriške filme, kot sta Easy Rider ali The Graduate.
I Heart Huckabees je film Davida O. Russella iz leta 2004. Film se vrti okoli moškega, ki najame dva eksistencialna detektiva, da bi odkrila njegovo "naključje". Spozna svojega "drugega" in se spopade s temno stranjo eksistencializma.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je eksistencializem?
O: Eksistencializem je način razmišljanja, ki se osredotoča na to, kaj za ljudi pomeni obstajati. Je filozofsko gibanje, ki se ukvarja z nihilističnimi problemi, vendar je na splošno še vedno neke vrste anti-nihilizem. Pravi, da imajo ljudje voljo in zavest, vendar živijo v svetu, ki je nima. Eksistencializem temelji na predpostavki, da morajo ljudje sprejemati odločitve o svojem življenju, čeprav se zavedajo, da so smrtni.
V: Kdo je začel eksistencializem?
O: Eksistencializem je začel danski filozof Sרren Kierkegaard (1813-1855).
V: Ali eksistencializem pravi, da ima človeško življenje smisel ali namen?
O: Ne, eksistencialisti menijo, da svet in človeško življenje nimata smisla, če jima ga ne dajo ljudje. Prepričani so, da se znajdemo v svetu, nato pa si damo smisel ali "bistvo".
V: Kako se to razlikuje od nihilizma?
O: Nihilisti menijo, da človeško življenje sploh nima smisla ali namena, medtem ko eksistencialisti pravijo, da morajo ljudje sami izbrati svoj namen.
V: Katera čustva so pogosto povezana z eksistencializmom?
O: Eksistencializem je pogosto povezan z negativnimi čustvi, kot so tesnoba (zaskrbljenost), strah (zelo močan strah) in smrtnost (zavedanje lastne smrti).
V: Kaj menijo eksistencialisti o sprejemanju odločitev?
O: Eksistencialisti menijo, da so naša dejanja ali izbire zelo pomembne, saj menijo, da je edina narava, ki jo imamo ljudje, tista, ki si jo ustvarimo sami. Zato menijo, da se mora vsak človek sam odločiti, kaj je prav in kaj narobe ter kaj je dobro in kaj slabo.
