Ingmar Bergman: Biografija, ključni filmi in vpliv švedskega režiserja

Odkrijte Ingmarja Bergmana: celovita biografija, ključni filmi in njegov brezčasen vpliv na svetovni film — zgodbe, analize in priporočila.

Avtor: Leandro Alegsa

Ernst Ingmar Bergman (pomoč-info) (IPA: ['ɪŋmar 'bærjman] v švedščini, običajno IPA: [ˈbɝgmən] v angleščini) (14. julij 1918 - 30. julij 2007) je bil švedski gledališki in filmski režiser. Ingmar Bergman je v svojih neizbrisnih raziskavah človeškega stanja našel tako mračnost in obup kot tudi komedijo in upanje. Velja za enega največjih mojstrov sodobnega filma.

Biografija

Bergman se je rodil v Uppsali in odraščal v strogi luteranski družini, kar je močno vplivalo na teme njegovih del — vero, krivdo, smrt in iskanje smisla. Kot mladenič je študiral in začel delati v gledališču, radijskih uprizoritvah in pozneje v filmski produkciji. Večino kariere je izmenjeval med režijo za oder, televizijo in filmsko platno, kar mu je dalo širok spekter izraznih sredstev.

Že v zgodnjih delih je Bergman izkazal zanimanje za notranje konflikte likov, dolge dialoge, intimno kamero in simboliko. Svojo poznejšo kariero je pogosto vezal na otoček Fårö, kjer je tudi živel in snoval številne filme. Umrl je leta 2007 na Fåröju, zapustivši bogato zapuščino filmov in gledaliških uprizoritev.

Ključni filmi

  • Det sjunde inseglet (The Seventh Seal) – ikonična prizora šaha s Smrtjo in meditativen film o veri, smrti in iskanju smisla v času kuge in vojne.
  • Smultronstället (Wild Strawberries) – intimna pripoved o spominih, obžalovanju in soočenju starejšega človeka s svojo preteklostjo skozi sanje in retrospektive.
  • Persona – eksperimentalni, psihološko nabit film, ki preiskuje identiteto, samoodtujenost in meje med resničnostjo ter gledališčem.
  • Vargtimmen / Hour of the Wolf – temačen, sanjski film z elementi grozljivke, ki raziskuje umetnikovo norost in strahove.
  • Jungfrukällan (The Virgin Spring) – močan, moralno kompleksen film, ki obravnava maščevanje, vero in posledice nasilja.
  • Viskningar och rop (Cries and Whispers) – intenzivna študija bolečine, smrti in družinskih odnosov, izrazita po barvni rabi in bližnjih portretih likov.
  • Fanny og Alexander (Fanny and Alexander) – obsežna družinska saga, ki združuje elemente realizma in magičnega realizma ter velja za eno njegovih najbolj dostopnih in čustveno bogatih del.

Slog in teme

Bergmanov slog je značilen po:

  • osredotočenosti na notranji svet likov in psihološko napetost,
  • pogostem preučevanju vere, dvoma, krivde, smrti in eksistencialne osamljenosti,
  • uporabi bliskovitih bližnjih posnetkov, dolgozvočnih prizorov in premišljenega komponiranja okvirjev,
  • tesnih sodelovanj z igralskimi zvezdami (npr. Liv Ullmann, Bibi Andersson) in zunanjo ekipo, predvsem s priznanima direktorjem fotografije Svenom Nykvistom,
  • integraciji gledaliških tehnik v filmski jezik — prizori pogosto delujejo kot premišljeno režirani etidi z močnim čustvenim nabojem.

Vpliv in zapuščina

Številni svetovni filmski ustvarjalci, med njimi Američana Woody Allen in Robert Altman, ruski režiser Andrej Tarkovski in tajvanski režiser Ang Lee, navajajo Bergmanovo delo kot velik vpliv na svoje delo. Njegova uporaba intime, simbolike in filozofskih vprašanj je navdihnila številne avtorje v Evropi in Ameriki.

Njegovi filmi so predmet študij na filmskih akademijah po svetu, pogosto se citirajo in analizirajo v kontekstu filmske teorije, psihologije in teologije. Bergmanova zapuščina živi tudi v sodobni praksi režije — mnogi režiserji so prevzeli njegov pogum za odprto soočanje s težkimi temami in eksperimentalno upodobitvijo notranjega življenja likov.

Nagrade in priznanja

Bergman je bil mednarodno nagrajevan in cenjen: njegova dela so prejela nagrade na pomembnih filmskih festivalih in strokovne nagrade v različnih državah. Poleg tega je prejel tudi številna priznanja za življenjsko delo in bil večkrat nominiran ter nagrajen s strani filmskih akademij ter kritikov.

Zaključek

Ingmar Bergman ostaja eden najvplivnejših filmskih ustvarjalcev 20. stoletja. Njegovo delo izziva gledalca, odpira zahtevna vprašanja in združuje estetsko dovršenost z globokim človeškim uvidom. Zaradi tega ostaja obvezno branje za vse, ki se zanimajo za film, gledališče in umetnost nasploh.

Biografija

Ernst Ingmar Bergman se je rodil v Uppsali na Švedskem luteranskemu duhovniku danskega rodu Eriku Bergmanu (kasneje kaplan švedskega kralja) in njegovi ženi Karin (rojeni Åkerblom). Odraščal je obkrožen z verskimi podobami in razpravami. Njegov oče je bil precej konservativen župnik in strog družinski oče: Ingmarja je zaradi prekrškov, kot je mokrenje postelje, zapiral v temne omare. "Medtem ko je oče pridigal na prižnici, so verniki molili, peli ali poslušali," piše Ingmar v svoji biografiji Laterna Magica,

"Svoje zanimanje sem posvetil skrivnostnemu svetu cerkve z nizkimi oboki, debelimi zidovi, vonjem po večnosti, obarvano sončno svetlobo, ki se šibi nad nenavadnim rastlinjem srednjeveških slik in izrezljanih figur na stropih in stenah. Tam je bilo vse, kar si je človekova domišljija lahko zaželela - angeli, svetniki, zmaji, preroki, hudiči, ljudje."

Opravil je dva petmesečna vojaška roka in študiral umetnost in književnost na stockholmski univerzi (kasnejša Univerza v Stockholmu), vendar ni diplomiral. Namesto tega se je zanimal za gledališče in pozneje za film (čeprav je v začetku tridesetih let postal "pravi filmski odvisnik").

Čeprav je Bergman odraščal v verni luteranski družini, je izjavil, da je vero izgubil pri osmih letih, vendar se je s tem sprijaznil šele pri snemanju filma Zimska svetloba.

Od zgodnjih šestdesetih let je Bergman večino svojega življenja preživel na otoku Fårö na Gotlandiji na Švedskem, kjer je posnel več svojih filmov. Po dolgotrajni bitki s švedsko vlado zaradi domnevne utaje davkov se je Bergman za nekaj časa preselil v München, na Švedsko pa se je vrnil šele leta 1982, ko je posnel film Fanny in Aleksander. Bergman je dejal, da bo to njegov zadnji film in da bo še naprej režiral gledališče. Od takrat je posnel več filmov za televizijo, pozneje pa se je umaknil na Fårö in leta 2004 izjavil, da ne bo nikoli več zapustil otoka.

Ingmar Bergman je umrl na svojem domu na Fåröju 30. julija 2007 v zgodnjih jutranjih urah, star 89 let, na isti dan, ko je umrl še en velik filmski režiser, Michelangelo Antonioni.

Družina

Bergman je bil petkrat poročen:

  • 25. marec 1943 - 1945, za Else Fisher, koreografinjo in plesalko (ločena). Otroci:
    • Lena Bergman, igralka, rojena leta 1943.
  • 22. julij 1945 - 1950, za Ellen Lundström, koreografinjo in filmsko režiserko (ločena). Otroci:
    • Eva Bergman, filmska režiserka, rojena leta 1945,
    • Jan Bergman, filmski režiser (1946-2000), in
    • dvojčka Mats in Anna Bergman, oba igralca in filmska režiserja, rojena leta 1948.
  • 1951 - 1959, z Gunom Grutom, novinarjem (ločena). Otroci:
    • Ingmar Bergman mlajši, kapitan letalske družbe, rojen 1951.
  • 1959 - 1969, za Käbi Laretei, koncertno pianistko (ločena). Otroci:
    • Daniel Bergman, filmski režiser, rojen leta 1962.
  • 11. november 1971 - 20. maj 1995, z Ingrid von Rosen (dekliški priimek Karlebo) (vdova). Otroci:
    • Maria von Rosen, pisateljica, rojena leta 1959.

Prvi štirje zakoni so se končali z ločitvijo. Zadnji se je končal, ko je njegova žena Ingrid leta 1995 pri 65 letih umrla za rakom na želodcu. Poleg zakonov je imel Bergman romantična razmerja z igralkami Harriet Andersson (1952-55), Bibi Andersson (1955-59) in Liv Ullmann (1965-70). Z Liv Ullmann je bil oče pisatelja Linna Ullmanna. Bergman je imel skupaj devet otrok, od katerih je eden umrl pred njim.

Nagrade

Oskarji

Leta 1971 je Bergmanova na podelitvi oskarjev prejela spominsko nagrado Irvinga G. Thalberga. Trije njegovi filmi so prejeli oskarja za najboljši tujejezični film. Seznam njegovih nominacij in nagrad sledi:

  • Zmaga: najboljši tuji film Deviška pomlad (Jungfrukällan) (1960)
  • Zmaga: najboljši tuji film Skozi temno steklo (Såsom i en spegel) (1961)
  • Zmaga: najboljši tuji film Fanny in Aleksander (Fanny och Alexander) (1983)
  • Nominiran: Najboljši izvirni scenarij, Divje jagode (Smultronstället) (1957)
  • Nominiran: Najboljši izvirni scenarij Skozi temno steklo (1961)
  • Nominiran: Najboljši izvirni scenarij, Cries and Whispers (Viskningar och rop) (1974)
  • Nominiran: (1974), najboljši film, Kriki in šepet (Viskningar och rop)
  • Nominiran: Najboljši režiser, Krik in šepet (Viskningar och rop) (1974)
  • Nominiran: najboljši režiser, Iz oči v oči (Ansikte mot ansikte) (1977)
  • Nominiran: Najboljši izvirni scenarij, Jesenska sonata (Höstsonaten) (1979)
  • Nominiran: Fanny in Aleksander (Fanny och Alexander) (1983)
  • Nominiran: Fanny och Alexander (Fanny och Alexander) (1983)

Nagrade BAFTA

  • Nominiran: Najboljši film iz kateregakoli vira, Čarovnik (Ansiktet) (1960)
  • Nominiran: Fanny och Alexander (Fanny och Alexander) (1984), najboljši tuji film

Berlinski filmski festival

  • Zmaga: zlati medved za najboljši film, Divje jagode (Smultronstället) (1957)
  • Nominiran: Zlatega medveda za najboljši film, Through a Glass Darkly (Såsom i en spegel) (1961)
  • Zmaga: nagrada OCIC, Skozi temno steklo (1961)

Nagrade Cesar

  • Nominiran: Čarobna flavta (Trollflöjten) (1976)
  • Nominiran: Najboljši tuji film, Jesenska sonata (Höstsonaten) (1979)
  • Zmaga: najboljši tuji film, Fanny in Aleksander (Fanny och Alexander) (1984)
  • Nominiran: Najboljši evropski film, Saraband (2005)

Filmski festival v Cannesu

  • Zmaga: najboljši pesniški humor Sommarnattens leende (1955)
  • Nominiran: Zlata palma Nasmehi poletne noči (Sommarnattens leende) (1955)
  • Zmaga: posebna nagrada žirije Sedmi pečat (Det Sjunde inseglet) (1957)
  • Nominiran: Zlata palma Sedmi pečat (Det Sjunde inseglet) (1957)
  • Zmaga: najboljši režiser Brnik življenja (Nära livet) (1958)
  • Nominiran: Zlata palma Rob življenja (Nära livet) (1958)
  • Zmaga: posebna omemba Deviška pomlad (Jungfrukällan) (1960)
  • Nominiran: Zlata palma Deviška pomlad (Jungfrukällan) (1960)
  • Zmaga: velika tehnična nagrada Kriki in šepet (Viskningar och rop) (1972)
  • Zmaga: Palm of Palms (1997)
  • Prejel: nagrado ekumenske žirije (1998) (posebna nagrada za celotno delo).

Nagrade zlati globus

  • Zmaga: najboljši tuji film Divje jagode (Smultronstället) (1960)
  • Zmaga: najboljši tuji film Deviška pomlad (1961)
  • Zmaga: najboljši tuji film Prizori iz zakona (1975)
  • Zmaga: najboljši tuji film Face to Face (1976)
  • Zmaga: najboljši tuji film Jesenska sonata (1978)
  • Zmaga: najboljši tuji film Fanny in Alexander (1984)
  • Nominiran: Najboljši tuji film Sramota (1968)
  • Nominiran: Najboljši tuji film Cries and Whispers (1973)

Druge nagrade in priznanja

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Ernst Ingmar Bergman?


O: Ernst Ingmar Bergman je bil švedski gledališki in filmski režiser.

V: Katere teme je raziskoval v svojih delih?


O: V svojem raziskovanju človeškega položaja je raziskoval mračnost, obup, komedijo in upanje.

V: Kako ga cenijo številni filmski ustvarjalci?


O: Številni filmski ustvarjalci po vsem svetu ga imajo za enega največjih mojstrov sodobnega filma.

V: Kdo so nekateri filmski ustvarjalci, ki so navedli Bergmanovo delo kot vpliv na svoje delo?


O: Ameriška režiserja Woody Allen in Robert Altman, ruski režiser Andrej Tarkovski in tajvanski režiser Ang Lee so navajali Bergmanovo delo kot vpliv na svoje delo.

V: Kdaj se je rodil Ernst Ingmar Bergman?


O: Ernst Ingmar Bergman se je rodil 14. julija 1918.

V: Kdaj je umrl?


O: Umrl je 30. julija 2007.

V: Kako se v angleščini izgovarja "Ernst Ingmar Bergman"?


O: V angleščini se običajno izgovarja [ˈbɝgmən].


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3