Prednost belega v šahu — definicija, prva poteza in statistika

Nedavni viri navajajo, da beli dosegajo približno 54 do 56 odstotkov točk. Leta 2005 je GM Jonathan Rowson zapisal, da "po splošnem prepričanju beli začne igro z majhno prednostjo in ob nespremenjenih ostalih dejavnikih doseže približno 56 % proti 44 % črnih".^p193 Mednarodni mojster (IM) John Watson je leta 1998 zapisal, da je imel beli večino 20. stoletja 56-odstotni rezultat, vendar je ta številka v zadnjem času padla na 55 %.^p231 Spletna stran ChessGames.com ima v svoji bazi podatkov o partijah redno posodobljene statistične podatke. Dne 17. marca 2008 je podatkovna baza vsebovala 460.703 partije. Beli so zmagali v 36,81 %, 36,50 % jih je bilo neodločenih, črni pa so zmagali v 26,69 %, kar pomeni, da je skupni odstotek zmag belih 55,06 %.

New In Chess je v svojem Letopisu 2000 zapisal, da je beli med 731.740 partijami v njegovi bazi podatkov dosegel 54,8 % vseh rezultatov; z dvema najbolj priljubljenima začetnima potezama je beli dosegel 54,1 % v 349.855 partijah z začetkom 1.e4 in 56,1 % v 296.200 partijah z začetkom 1.d4. Glavni razlog, da je bil 1.e4 manj učinkovit kot 1.d4, je bila sicilijanska obramba (1.e4 c5), s katero je beli dosegel le 52,3 % točk v 145.996 partijah.

Chess Engines Grand Tournament (CEGT) preizkuša računalniške šahovske motorje tako, da z njimi igra drug proti drugemu s časovnimi kontrolami štirideset potez v sto dvajsetih minutah na igralca (40/120) ter 40/20 in 40/4, rezultate teh iger pa uporabi za sestavo seznama ocen za vsako časovno kontrolo. Pri najpočasnejši časovni kontroli (40/120) je beli dosegel 55,4 % (W34,7 D41,3 L24,0) v partijah, odigranih med 38 najmočnejšimi šahovskimi motorji (na dan 27. maja 2009). Pri 40/20 je beli dosegel 54,6 % (W37,0 D35,2 L27,8) v partijah, odigranih med 284 motorji (stanje 24. maja 2009). Pri najhitrejši časovni kontroli (40/4) je beli dosegel 54,8 % (W39,6 D30,5 L30,0) v partijah, odigranih med 128 programi (stanje 28. maja 2009).

Joseph Bertin je leta 1735 v svojem učbeniku The Noble Game of Chess zapisal: "Tisti, ki igra prvi, ima napad." To je v skladu s tradicionalnim stališčem, da ima beli s prvo potezo pobudo in jo mora poskušati razširiti v srednjo igro, medtem ko si mora črni prizadevati za nevtralizacijo bele pobude in doseganje enakosti.^p89 Ker beli začne s pobudo, manjša napaka belega praviloma vodi le v izgubo pobude, medtem ko ima lahko podobna napaka črnega resnejše posledice. Tako je Svešnikov leta 1994 zapisal: "Črni igralci si ne morejo privoščiti niti najmanjše napake ... s teoretičnega vidika sta nalogi belega in črnega v šahu različni: Beli si mora prizadevati za zmago, črni pa za remi!"

Prevladuje mnenje, da bi se morala šahovska partija končati z remijem ob najboljši igri. Čeprav tega ni mogoče dokazati, Rowson meni, da je ta predpostavka "varna", Adorján pa, da je "logična". Watson se strinja, da je "pravilen rezultat odlično odigrane šahovske partije ... remi. ... Seveda tega ne morem dokazati, vendar dvomim, da lahko najdete enega samega močnega igralca, ki se s tem ne bi strinjal ... Spomnim se, kako je Kasparov po remiju v zadnjem krogu razlagal čakajočim novinarjem: "No, šah je neodločen". Svetovni prvak Bobby Fischer je menil, da je to skoraj zagotovo tako.

Dinamičnost

Sodobni pisatelji pogosto razmišljajo o vlogi črnega moškega bolj dinamično kot le kot o poskusu izenačevanja. Rowson piše, da je "zamisel o tem, da bi se črnci skušali 'izenačiti', vprašljiva. Menim, da se uporablja le v nekaj odprtinah, namesto da bi bila recept za odprtine za črne na splošno".^p227 Evans je zapisal, da mi je po eni od svojih partij proti Fischerju "Fischer zaupal svojo 'skrivnost': za razliko od drugih mojstrov si je od začetka prizadeval za zmago s črnimi figurami. Razkritje, da ima črni dinamične možnosti in da se mu ni treba zadovoljiti zgolj z enakostjo, je bilo po njegovih besedah prelomnica v njegovi karieri".^p91 Watson je domneval, da Kasparov pri igri s črnimi obide vprašanje, ali ima beli začetno prednost, "tako da razmišlja o konkretni naravi dinamičnega neravnovesja na deski in poskuša prevzeti pobudo, kadar koli je to mogoče".^p231 Watson ugotavlja, da "lahko energična začetna igra črnega ... pripelje do tako zapletenega in nejasnega položaja, da je govorjenje o enakosti nesmiselno. Včasih namesto "enakopraven" rečemo "dinamično uravnotežen", da bi izrazili mnenje, da je tako za enega kot za drugega igralca enako verjetno, da bo iz zapletov izšel s prednostjo. Ta slog začetne igre je v sodobnem šahu postal prevladujoč, njegova najvidnejša predstavnika pa sta svetovna prvaka Fischer in Kasparov.

Sodobni avtorji se sprašujejo tudi o ideji, da ima beli trajno prednost. Suba v svoji vplivni knjigi Dinamična šahovska strategija iz leta 1991 zavrača idejo, da je pobudo vedno mogoče pretvoriti v trajno prednost. Trdi, da jo igralec s pobudo včasih izgubi brez logične razlage in da: "Včasih jo moraš izgubiti, kar tako. Če se je boste skušali oklepati s forsiranjem, se bo vaš dinamični potencial izčrpal in ne boste se mogli soočiti z močnim protinapadom." Rowson in Watson se strinjata. ^p219p239 Tudi Watson ugotavlja: "Zaradi domneve, da je beli boljši, se je pogosto samodejno domnevalo, da mu trenutek igre, v katerem črni sprosti svojo igro ali nevtralizira načrte belega, zagotavlja enakost, čeprav v dinamičnih otvoritvah izčrpanje bele pobude zelo pogosto pomeni, da jo je črni izkoristil s prednostjo." ^p232

Na šahovskih turnirjih in tekmah je pomemben dejavnik pogostost, s katero vsak igralec prejme bele in črne karte. V tekmah se barve igralcev v prvi partiji določijo z žrebom, nato pa se menjavajo. ^p11 Na turnirjih All-play-all s parnim številom igralcev vsak igralec prejme eno dodatno belo ali črno barvo. Za turnir z dvojnim krogom velja, da daje najbolj zanesljive končne uvrstitve, saj vsak igralec prejme enako število belih in črnih barv ter z vsakim nasprotnikom odigra tako belo kot črno barvo. ^p56

Na turnirjih po švicarskem sistemu poskuša vodja turnirja zagotoviti, da vsak igralec dobi čim več enakega števila iger za bele in črne ter da se igralčeva barva izmenjuje iz kroga v krog.