Fort Ouiatenon je bila prva utrjena evropska naselbina na območju današnje ameriške zvezne države Indiana. Nahaja se približno tri milje jugozahodno od današnjega mesta West Lafayette, ob reki Wabash. Postavljen je bil kot lesena trdnjava z visoko palisado, vogalnimi stolpi in skladišči, značilnimi za francoske trgovske postojanke 18. stoletja.
Zgodovina in gradnja
Trdnjavo Ouiatenon je leta 1717 zgradila francoska kolonialna uprava kot vojaško in trgovsko oporišče za širjenje vpliva Francije na zahod ter za varovanje trgovskih poti pred britanskim širjenjem. Zaradi položaja ob reki je služila kot povezava med trgovinskimi potezami proti severu (Quebec) in notranjosti kontinenta.
Vloga v trgovini s krznom in odnosi z domorodnimi ljudstvi
Fort Ouiatenon je postal ključno trgovsko središče za lovce na krzno in trgovce. Francoski trgovci in lovci iz Quebeca ter drugih francoskih naselbin so prihajali v Fort Ouiatenon v iskanju bobrovih kož in drugih krzn. Trgovina je temeljila na tesnih odnosih z domačimi plemeni, zlasti z Wea (del Miami konfederacije), pa tudi z drugimi plemeni v regiji. V zameno za krzno so avtohtona ljudstva dobila evropske izdelke, kot so kovinski orodji, ognjeniško orožje, steklene perle in blago.
Vrhunec in vojaške dogodivščine
Na vrhuncu dejavnosti v sredini 18. stoletja je območje okoli trdnjave gostilo veliko trgovskih srečanj in začasnih naselij; v določenih obdobjih so ga obiskovali številni trgovci in pripadniki indijanskih skupnosti. Med francosko in indijansko vojno so se v regiji odvijali spopadi za prevlado v Severozahodnem ozemlju. Leta 1761 je kontingent britanskih vojakov pod vodstvom poročnika Edwarda Jenkinsa zasedel trdnjavo in prevzel nadzor po porazu francoskih sil v regiji. Dve leti pozneje, med Pontiacovo vstajo leta 1763 — upornim gibanjem, ki ga je vodil poglavar Pontiac iz plemena Ottawa — so domorodna zavezništva presenetila in zavzela več britanskih postojank, med njimi tudi Fort Ouiatenon, pogosto brez večjih strelnih spopadov.
Upad, zapuščina in uničenje
Po koncu francosko‑indijske vojne so Britanci trdnjave po splošnem premiku oblasti v regiji redko uporabljali; mnoge francoske trgovske postaje so bile opuščene ali zanemarjene. V poznejših desetletjih 18. stoletja (predvsem v 1780‑ih) so lokalna indijanska plemena izkoristila opuščene utrdbe kot oporišča za odpore proti spreminjajočemu se razmerju moči in zahodnemu naseljevanju. Zaradi varnostnih razlogov v času intenzivnih spopadov ob koncu 18. stoletja so ameriške oblasti leta 1791 ukazale odstranitev in razorožitev nekaterih takih oporišč, med njimi tudi Ouiatenon.
Arheologija, replika in sodobno upravljanje
Leta 1930 je lokalni zdravnik Richard Wetherill na približni prvotni lokaciji zgradil repliko trdnjave Ouiatenon, ki je kasneje postala osnova za ohranjanje in interpretacijo zgodovine kraja. Arheološke raziskave in izkopavanja so na območju odkrile predmete, ki pričajo o trgovini in vsakdanjem življenju v 18. stoletju — med njimi ostanke stavb, keramiko, kovance in trgovske dobrine.
Danes
Območje Fort Ouiatenon je danes urejena zgodovinska vrednost in je odprto za obiskovalce. Kraj je uvrščen v nacionalni registerzgodovinskih krajev. Poleg replike trdnjave so na voljo razgledne poti ob Wabashu, informativne table in prireditve, ki obujajo življenje in trgovinske običaje iz časa francoskega obdobja. Najbolj znana prireditev je vsakoletni festival "Feast of the Hunters' Moon" (praznik lovske lune), zgodovinska ponazoritev 18. stoletja z oblačili, obrtmi, vojaškimi rekonstrukcijami in prikazi lovske/trgovske kulture tistega časa.
Fort Ouiatenon ostaja pomemben opomnik na zapletene stike med evropskimi kolonialnimi silami in avtohtonimi prebivalci ter vlogo trgovine s krznom pri oblikovanju zgodovine srednjega zahoda ZDA.
