Indiana je ameriška zvezna država na srednjem zahodu Severne Amerike in v regiji Velikih jezer. Njeno glavno in največje mesto je Indianapolis. Druga znana mesta so Bloomington, Gary, Ft. Wayne, South Bend, Evansville, Muncie in Marion. Ljudje, ki živijo v Indiani, se včasih imenujejo Hoosiers. Državna ptica Indiane je kardinal. Državna roža Indiane je pijonka. Državno drevo Indiane je tulipan. Indiana meji na štiri druge države: Illinois, Kentucky, Michigan in Ohio. Dotika se tudi jezera Michigan, ki je edino od Velikih jezer, ki je v celoti znotraj Združenih držav Amerike.

Zemljepis in podnebje

Indiana leži v osrednjem delu Severne Amerike in pokriva površino približno 94.326 km² (36.418 sq mi). Pokrajina je predvsem ravninska do rahlo hribovita, z rodovitnimi polji v južnih in osrednjih delih ter industrijskimi območji v severni in zahodni regiji. Pomembne vodne poti so reka Wabash in pritoki, poleg tega pa ima država tudi obalo ob jezeru Michigan, kar vpliva na vreme v severnem delu – tam je prisotna tudi lake-effect sneženje.

Podnebje je v glavnem vlažno celine (kontinentalno), s toplimi, vlažnimi poletji in hladnimi zimami. Poleti so lahko temperature visoke, pozimi pa pogosto pada sneg, zlasti na severu blizu jezera Michigan.

Kratek zgodovinski pregled

Indiana je postala 19. članica ZDA leta 1816. Pred prihodom evropskih priseljencev so ozemlje naseljevali različni indijanski narodi. S prihodom železnice in industrijske revolucije je država hitro rasla, zlasti v 19. in 20. stoletju, ko so se razvili jeklarstvo, rudarstvo in kasneje avtomobilska in proizvodna industrija.

Gospodarstvo

  • Poljedelstvo: Indiana je pomembna pridelovalka koruze in soje, ima razširjena kmetijska območja in živinorejo.
  • Proizvodnja: država slovi po avtomobilski industriji, strojništvu, metalurgiji ter proizvodnji kemikalij in farmacevtskih izdelkov.
  • Storitve in tehnologija: v večjih mestih rastejo finančne, logistične in tehnološke storitve; Indianapolis je pomembno poslovno središče.

Prebivalstvo in uprava

Po zadnjem popisu ima Indiana približno 6,7–6,8 milijona prebivalcev. Država je razdeljena na 92 okrajev in upravno vodi guverner ter dvodomni zakonodajni organ (Indiana General Assembly). Glavno mesto in sedež oblasti je Indianapolis.

Izobraževanje in kultura

Indiana ima pomembne univerze in raziskovalne ustanove, najznamenitejša med njimi je Univerza Indiana v Bloomingtonu, poleg tega pa sta pomembni tudi Purdue University in Butler University v Indianapolisu. Kulturno je država znana po močni tradiciji košarke (college basketball), podeželskih festivalih in bogati zgodovini ameriške sredine zahoda.

Šport in prireditve

Indianapolis je svetovno znan zaradi dirke Indianapolis 500, ki poteka na Indianapolis Motor Speedway in je ena najbolj prestižnih avtomobilističnih dogodkov na svetu. Študentska košarka in drugi univerzitetni športi imajo v Indiani izjemen pomen in široko podporo navijačev.

Promet in infrastruktura

Indiana ima razvejeno avtocestno mrežo (vključno z avtocestami I-65, I-69, I-70 in I-74), pomembne železniške povezave in več mednarodnih letališč, pri čemer je najbolj prometno letališče Indianapolis International Airport. Zaradi geografske lege je država tudi logistično pomembna za prevoz blaga med vzhodom in srednjim zahodom ZDA.

Turizem in znamenitosti

Med najbolj obiskanimi kraji so muzej Indiana State Museum in kulturne prireditve v Indianapolisu, univerzitetna mesta kot je Bloomington s kulturnimi in naravnimi parki, rekreacijska območja ob jezeru Michigan ter naravni rezervati in reke, ki nudijo možnosti za pohodništvo, ribolov in druge aktivnosti na prostem.

Simboli in zanimivosti

  • Vzdevek: "Hoosier State" (stanovnike imenujejo Hoosiers).
  • Državna ptica: kardinal.
  • Državna roža: pijonka.
  • Državno drevo: tulipan (tulipanovec).
  • Število okrajev: 92.

Indiana je država z bogato kombinacijo kmetijskega zaledja, industrijske zgodovine in sodobnih urbanih središč. Njena lega ob jezeru Michigan in ob državnih mejah z Illinoisom, Kentuckyjem, Michiganom in Ohiom jo postavlja v jedro ameriškega srednjega zahoda tako geografsko kot gospodarsko.