Apolonov vodnjak (francosko Bassin d'Apollon) je znamenit vodnjak v palači Versailles, umeščen na osrednji osi vrtov in z pogledom proti Velikemu kanalu. Osrednji motiv je grški bog sonca Apolon, upodobljen v štirikolesnem vozu (kvadriga), kako se ob jutranjem svitu dviga iz morja; poleg njega so Tritoni, ki pihajo v školjke in ustvarjajo morsko ozvočje prizora.

Zgodovina

Na mestu današnjega vodnjaka je bil že leta 1639 po želji Ludvika XIII. izkopan manjši ribnik, imenovan Ribnik labodov. Ko je Ludvik XIV. začel širiti in preoblikovati Versailles v slavni baročni kompleks, je leta 1671 ta vodni prostor povečal in preuredil v monumentalno kompozicijo. Idejno zasnovo za Apolonov motiv je predlagal Charles Le Brun – med drugim zato, ker je os ribnika usmerjena v smeri vzhod–zahod; simbolika Sončnega kralja (»Roi Soleil«) je tudi prispevala k izbiri teme. Le Brunov Apolon sedi na svojem štirikolesnem vozu in se dviga iz Tetiine votline, kamor se je po legendi umaknil čez noč. Ta motiv – Apolonov izhod iz morja pri jutranji zarji – je bil v 17. stoletju zelo priljubljen v umetnosti in arhitekturi dvorov Evrope.

Kip in izvajalci

Osrednji, pozlačen kip je bil izdelan po naročilu in ga je izklesal ali ulil umetnik, znan kot Tuby, ki je prišel iz Rima. Posamezne figure – Apolon v kvadrigi in spremljevalni tritoni – so ustvarjene tako, da delujejo dinamično in gledalca usmerjajo proti Velikemu kanalu. Kip je bil postavljen leta 1671 in od takrat velja za eno najbolj prepoznavnih prizorov v versajskih vrtovih.

Simbolika in usmeritev

Motiv Apolona, boga sonca, simbolizira vsako jutro nov začetek in bogastvo absolutistične moči, ki jo je Ludvik XIV. rad primerjal z Apolonom. Ironično je, da Apolonov vodnjak v Versaillesu dejansko napačno prikazuje Apolona, ki se dviga na zahodu in ne na vzhodu – to je pogosto omenjena opazka o usmeritvi same skulpture glede na zgodnjo ikonično zamisel o vzhodu kot izhodišču sončnega vzhoda.

Replike in sodobne reprodukcije

Leta 2014 so v Tainanu na Tajvanu ob vhodu v muzej Chimei odkrili repliko v naravni velikosti. Muzej je leta 2008 naročil francoskemu umetniku Gillsu Perraultu, da poustvari Apolonov vodnjak, enak tistemu v Versajski palači. Postopek je bil obsežen: v Franciji so najprej z modernim laserskim merjenjem in izdelavo kalupov pripravljali predloge in modele (postopek je trajal tri leta), nato pa so v Italiji v marmoru izklesali končno skulpturo (še dodatna tri leta). Replika v muzeju Chimei je, za razliko od originala, pravilno orientirana tako, da Apolon v njej »dviga« proti vzhodu.

Ohranitev in pomen

Apolonov vodnjak je pomemben primer baročne alegorične skulpture v kontekstu kraljevskih vrtov in urbanistične vizije absolutistične oblasti. Zaradi izpostavljenosti elementom in zgodovinskih posegov je bil predmet več restavracij in konservatorskih posegov, še danes pa ostaja ena izmed osrednjih točk ogleda v Versaillesu. Za obiskovalce je zanimiv tudi zaradi kontrasta med umetniško zamislijo (vzhod) in dejansko postavitvijo (zahod), kar odpira pogovore o zgodovinskih odločitvah ob načrtovanju dvornih vrtov.

Nasvet za obiskovalce: Apolonov vodnjak je najbolj impresiven ob zori ali zgodnjem jutru, ko je svetloba nizko in poudari pozlačene površine skulpture ter odseve v vodi Velikega kanala.