Četrti zid
Četrta stena je namišljena "stena" pred odrom v tradicionalnem gledališču s tremi stenami. V gledališču je četrta stena tista, skozi katero gledalci vidijo dogajanje v igri. Zamisel o četrti steni je uveljavil filozof in kritik Denis Diderot. Pogosteje so jo uporabljali v 19. stoletju. Četrta stena je razširila zamisel o imaginarni meji med katerim koli fiktivnim delom in njegovim občinstvom.
Če igralec govori neposredno občinstvu, mu nekaj naredi ali ga preprosto opazi, se to imenuje "prebijanje četrte stene". V filmu ali na televiziji lahko igralec govori neposredno v kamero. S tem prestopi mejo, ki jo običajno postavljajo ali predvidevajo fikcijska dela. To je znano kot metafikcijska tehnika. V literaturi in videoigrah se to zgodi, ko lik prizna bralca ali igralca.
Četrta stena ni isto kot solokvij. Solilokvij je dramsko sredstvo, ki ga uporabljajo dramatiki, ko lik na odru vodi monolog, ki občinstvu omogoča vpogled v njegove misli.
Sprejemanje transparentnosti četrte stene je del prekinitve nevere med fikcijskim delom in občinstvom. Omogoča jim, da uživajo v fikciji, kot da bi opazovali resnične dogodke. Čeprav jo je kritik Vincent Canby leta 1987 opisal kot "tisti nevidni ščit, ki za vedno ločuje občinstvo od odra".
V skrinji, kot je ta, ki je bila uporabljena v predstavi Moskovskega umetniškega gledališča iz leta 1904 Višnjev sad Antona Čehova, so tri stene na odru, nevidno četrto steno pa predstavlja proskenski lok.
Zunanje gledališče
Igralec sir Ian McKellen je metaforo četrte stene uporabil za opis dela slikarja L. S. Lowryja:
"... je stal na drugi strani ceste in opazoval svoje podložnike. Dostikrat se je zgodilo, da je v množici opazoval več posameznikov, ki so se mu spogledovali. Za trenutek nas povabijo v svoj svet, kot to včasih počnejo liki na odru, ki razbijejo iluzijo četrtega zidu."
McKellen je dejal, da je "Lowryjev pogled v zraku kot pogled iz kroga za obleko", saj gleda navzdol, kot da bi gledal na oder. Po McKellnovih besedah Lowry "pogosto označi meje uličnega prizora z robniki ali pločnikom, ki se zdi kot rob odra, kjer reflektorji osvetljujejo dogajanje".
Literarni kritik David Barnett je metaforo četrtega zidu uporabil za parodijo Gospodar prstanov, ki jo je pripravil Harvard Lampoon. Pravi, da lik krši pravila pripovedovanja zgodb s tem, ko se sklicuje na samo besedilo. Lik Froda ugotavlja, da "bo to dolga epopeja", s čimer po Barnettovem mnenju "prebije četrti zid".
Woody Allen je v filmu Annie Hall večkrat prekršil četrto steno. Allen je pojasnil: "Ker sem čutil, da ima veliko ljudi v občinstvu enake občutke in težave. Želel sem se z njimi neposredno pogovoriti in se z njimi soočiti."
Prekinitve četrte stene se uporabljajo tudi za komični učinek. Mel Brooks v številnih svojih filmih prebije četrto steno, včasih dobesedno. V filmu Blazing Saddles je bil vrhunec boja med meščani in razbojniki tako velik, da se je dobesedno prebil v druge dele filmskega studia.
Na televiziji je preseganje četrte stene redko. To se je dogajalo skozi vso zgodovino medija. George Burns je to večkrat storil v sitcomu iz petdesetih let prejšnjega stoletja, v katerem je igral s svojo resnično ženo Gracie Allen. V serijah To je šov Garryja Shandlinga in Mrs Brown's Boys se naslovni lik sprehaja med prizorišči. V slednjem so junaki ponovno igrali iste prizore, ko so izpustili vrstico dialoga. Še en televizijski lik, ki redno prestopa četrti zid, je Francis Urquhart v britanskih televizijskih dramskih serijah House of Cards, To Play the King in The Final Cut. Urquhart se v vsaki epizodi večkrat pogovarja z gledalci. Gledalcem daje komentarje o svojih dejanjih v oddaji. Ista tehnika je uporabljena tudi v ameriški priredbi serije Hiša iz kart.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je četrta stena?
O: Četrta stena je namišljena "stena" na sprednji strani tradicionalnega gledališča s tremi stenami. Skozi to steno gledalci spremljajo dogajanje v igri.
V: Kdo je zaslovel z idejo o četrti steni?
O: Zamisel o četrti steni je uveljavil filozof in kritik Denis Diderot.
V: Kdaj je postala priljubljena?
O: Četrta stena je postala bolj priljubljena v 19. stoletju.
V: Kaj se zgodi, ko igralec govori neposredno občinstvu ali komunicira z njim?
O: Ko igralec govori neposredno z občinstvom ali komunicira z njim, je to znano kot "prebijanje četrte stene". S tem se prestopi meja, ki jo običajno postavljajo ali predvidevajo leposlovna dela.
V: Kako se prebijanje četrte stene dogaja v literaturi in videoigrah?
O: V literaturi in videoigrah se prelom četrtega zidu zgodi, ko lik prizna bralca ali igralca.
V: V čem se razbijanje četrtega zidu razlikuje od soliloquy?
O: Prebijanje četrtega zidu se razlikuje od soliloquyja po tem, da je soliloquy dramsko sredstvo, ki ga uporabljajo dramatiki, ko en lik na odru vodi monolog, ki daje vpogled v njegove misli, medtem ko prebijanje četrtega zidu vključuje govorjenje neposredno občinstvu ali interakcijo z njim.
V:Kakšno vlogo ima suspenz nejevere pri sprejemanju transparentnosti med fikcijskim delom in njegovim občinstvom ? O:Sprejemanje transparentnosti med fikcijskim delom in občinstvom jim omogoča, da v njem uživajo, kot da bi opazovali resnične dogodke, kar za dosego tega učinka zahteva suspenz nevere.
