Fraktura (zlom): definicija, vrste in pomen

Fraktura lahko pomeni:

zdravstveni izraz za zlom kosti (najpogostejša raba izraza),
razpoka ali zlom v materialih (npr. kovine, beton) v tehniki in inženirstvu,
geološka razpoka ali preloma v kamninah in ploščah Zemljine skorje,
dentalni zlom zoba ali korenine (v stomatologiji).

Medicinska definicija in osnovne vrste

V medicinskem kontekstu je fraktura prekinitev kontinuitete kosti. Frakture razvrščamo glede na več značilnosti:

po stiku s kožo:
- zaprta (simple) – koža nad zlomom je nepoškodovana,
- odprta (komunikantna) – kost prodre skozi kožo ali je rana povezana s kostjo (povečan rizik okužbe).
po položaju fragmentov:
- nespremaknjena – koščki so v pravilnem položaju,
- premaknjena – koščki so porušeni in zahtevajo repozicijo.
po obliki preloma:
- transverzalna (prečna),
- poševna (oblique),
- spiralna,
- razdrobljena (kominutivna),
- zelistkasta (greenstick) – delna fraktura tipična pri otrocih,
- utripna/stresna – drobne mikrofragmente zaradi ponavljajoče obremenitve,
- pato loška (patološka) – zaradi bolezni kosti (npr. rak, osteoporoza) pri minimalnem travmatskem dejstvu.
posebno pri otrocih: poškodbe rastišč (fizi) imajo drugačen pomen in posledice kot pri odraslih.

Vzroki

travma (padci, prometne nesreče, športne poškodbe),
ponavljajoče obremenitve (stresne frakture pri tekačih, vojakih),
slabša gostota kosti (osteoporoza),
patološke spremembe kosti (tumorji, okužbe, genetske bolezni).

Znaki in simptomi

intenzivna bolečina na mestu poškodbe,
oteklina, podplutbe in občutljivost,
vidna deformacija ali nenormalna gibljivost,
nezmožnost obremenitve ali premikanja udov (npr. hoja pri zlomu noge),
pri odprti frakturi: krvavitev, izpostavljena kost in povečano tveganje za okužbo.

Diagnoza

anamneza in klinični pregled (opazovanje, otip, preizkus neurovaskularnega statusa),
radiografija (rentgen) – osnovna diagnostična metoda,
CT – za kompleksne zlome ali načrtovanje operacije,
MRI – za mehka tkiva in stress frakture,
scintigrafija (bone scan) – pri iskanju stresnih ali skritih fraktur.

Temeljni postopki zdravljenja

Pristop je odvisen od vrste, lokacije in resnosti zloma ter od starosti pacienta:

prva pomoč: imobilizacija (čim manj premikanja), hlajenje, elevacija, če je prisotno močno krvavenje — pritisk na rano; pri sumu na odprto frakturo pokriti rano in čim prej poiskati nujno medicinsko pomoč;
konzervativno zdravljenje:
- opornice, sklepni longeti, mavčna gipsa ali funkcionalne opornice,
- analgetiki in protibolečinska nega,
- fizioterapija po imobilizaciji za povrnitev gibljivosti in moči.
operativno zdravljenje:
- zaprtna ali odprta repozicija (zlaganje koščkov v pravilen položaj),
- notranja fiksacija (plošče, vijaki, intramedularna žica/nail),
- zunanja fiksacija (pri hudih odprtih ali večdelnih zlomih),
- antibiotiki pri odprtih frakturah za preprečevanje okužbe.

Potek celjenja in čas zdravljenja

Celjenje poteka v treh fazah: vnetna faza, faza tvorbe kostnega kalusa (reparativna) in preoblikovalna faza. Čas okrevanja je odvisen od starosti, vrste zloma in lokacije:

otroci: običajno 3–6 tednov za manjše zlome,
odrasli: 6–12 tednov pri preprostih zlomih,
velike kosti (npr. stegnenica) ali kompleksni zlomi: lahko več mesecev.

Možne zaplete

nezdružitev (nonunion) ali prepočasno celjenje,
nepravilno združena kost (malunion) z deformiteto,
okužbe – zlasti pri odprtih frakturah,
kompartmentni sindrom (nujno stanje z visokim tlakom v mišičnem ovoju),
poškodbe živcev ali krvnih žil,
globoka venska tromboza po zlomu spodnje okončine,
dolgotrajna togost in oslabljena funkcija sklepa.

Prva pomoč pri sumu na frakturo

ne premikajte poškodovane osebe, razen če je to nujno za varnost,
imobilizirajte ud v položaju, v katerem je – uporabite opornico ali improvizirane materiale,
pri močni krvavitvi pritisk na rano, pri odprtih ranah rano pokrijte s sterilnim materialom,
pri otekini in bolečini položite led prek krpe in ud dvignite nad nivo srca,
večje ali odprte frakture in sum na poškodbo žil/živcev zahtevajo nujno medicinsko obravnavo.

Preprečevanje

ukrepi za varnost pri športu, prometu in delu (ščitniki, čelade, varnostni pasovi),
krepitev mišic in ravnotežja za zmanjšanje padcev, zlasti pri starejših,
skrb za zdravje kosti: ustrezna prehrana (kalcij, vitamin D), redna telesna dejavnost z obremenitvijo, zdravljenje osteoporoze po navodilih zdravnika,
preprečevanje ponavljajočih se obremenitev in pravočasna diagnostika bolečin pri športnikih (za odkrivanje stress fraktur).

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

ob hudih bolečinah, vidni deformaciji ali nezmožnosti obremenitve,
pri odprti rani z izpostavljeno kostjo, močni krvavitvi ali izgubi pulza distalno od poškodbe,
znaki compartment sindroma: neznosna bolečina, povečana bolečina ob raztezanju mišice, otrplost, bledica prstov;
če obstaja sum na zlom pri starejših ali pri ljudeh z osteoporozo celo pri minimalni travmi.

Pomembno: pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje so ključni za pravilno celjenje in zmanjšanje zapletov. Pri dvomih ali hudih poškodbah poiščite nujno medicinsko pomoč.