Dnevnik Friedricha Kellnerja je dnevnik, pisan med drugo svetovno vojno. Avtor, August Friedrich Kellner, je bil pravosodni inšpektor na sodišču v Mainzu. Med letoma 1918 in 1933 je bil tudi politični aktivist Socialdemokratske stranke Nemčije. Ko je Hitler stranko prepovedal, se je družina preselila v Laubach.
Ko je Hitler septembra 1939 ukazal napad na Poljsko, je Kellner začel pisati svoj tajni dnevnik. Dnevnik je poimenoval "Mein Widerstand", kar pomeni "Moje nasprotovanje". V dnevnik je zapisoval, kar je videl in slišal o dogajanju v nacistični Nemčiji. Pisal ga je zato, da bi ljudje pozneje vedeli za to.
Dnevnik ima deset zvezkov s skupno 861 stranmi. V njem je 676 zapisov z datumom. V dnevnik je vključenih več kot 500 časopisnih izrezkov.
Angleški prevod dnevnika je izšel leta 2018 pri založbi Cambridge University Press pod naslovom My Opposition: The Diary of Friedrich Kellner -- A German against the Third Reich.
O avtorju
August Friedrich Kellner je bil izobraženi državni uslužbenec in dejavni član Socialdemokratske stranke v času prve republike. Kot pravosodni inšpektor je imel dober vpogled v delovanje državnih institucij, hkrati pa je ostal kritičen do rastočega avtoritarizma in zlorab oblasti. Po prepovedi stranke in nastopu nacističnega režima se je s svojo družino umaknil v manjše mesto Laubach, kjer je začel voditi svoj tajni dnevnik kot osebni pričevalec dogajanja.
O vsebini dnevnika
V dnevniku Kellner natančno beleži vsakodnevne dogodke, propagandne spinete, gospodarske in socialne posledice vojne ter poročila o represiji in preganjanju različnih skupin. Zapiski zajemajo kombinacijo osebnih opomb, povzetkov novic in vstavljenih časopisnih izrezkov, ki jih je zbiral kot dokumentacijo. Glavne teme vključujejo:
- kritiko nacistične ideologije in politik;
- poročila o omejevanju svoboščin, aretacijah in diskriminaciji;
- opazovanja o gospodarskih stiskah in življenjskem standardu civilistov med vojno;
- reakcije prebivalstva na vojaške zmage in pozneje poraze;
- poskuse moralnega in intelektualnega nasprotovanja režimu – "notranje upiranje".
Kellner je pisal odkrito in brezolepano; njegov namen ni bil ponuditi literarnega dela, temveč zbrati verodostojne, kronološko urejene pričevalne zapise, da bi prihodnje generacije razumele, kaj se je dogajalo v Nemčiji pod nacizmom.
Zgodovina varovanja in objave
Dnevnik je bil sprva skrivnost; Kellner ga je hranil zase in ga skrbno varoval, da bi preprečil, da bi ga režimske oblasti odkrile. Po vojni je gradivo ostalo v družini. Njegova obstoječa oblika – deset zvezkov z množico vstavljenih virov – predstavlja redko osebno dokumentacijo notranjega nemškega upora in civilnega zaznanja zločinov režima.
Dokument privlači pozornost zgodovinarjev, novinarjev in širše javnosti kot neposreden primarni vir o vsakdanjem življenju in mentaliteti v tretjem rajhu. Angleški prevod iz leta 2018 pri Cambridge University Press je pripomogel k mednarodni dostopnosti dnevnika in omogočil širši zgodovinski kontekst za bralce zunaj nemško govorečega sveta.
Pomen in odmev
Dnevnik Friedricha Kellnerja velja za pomemben zgodovinski dokument, saj prikazuje, da ni bil vsak Nemec privržen nacizmu ter da so obstajali posamezniki, ki so notranje nasprotovali režimu in zbirali dokaze o njegovih zločinih. Njegovi zapiski so dragoceni zaradi:
- avtentičnosti in neposrednosti priča;
- dokumentarnih dodatkov (več kot 500 izrezkov), ki potrjujejo ali razširjajo njegove opazke;
- vrednosti za raziskave o državljanskem odporu, kolektivni odgovornosti in mehanizmih totalitarne oblasti.
Zaključek
Dnevnik Mein Widerstand ostaja močan primer osebnega poguma in zgodovinskega pričevanja. Kot dokument, ki povezuje osebno izkušnjo z javnimi dogodki skozi podrobne zapise in časopisne vire, prispeva k razumevanju, kako se je življenje odvijalo za mnoge običajne državljane med enim najbolj krvavih obdobij v evropski zgodovini. Branje in študij Kellnerjevega dnevnika pomagata ohranjati spomin in opozarjata na pomen kritičnega in moralnega stališča do oblasti.
