Herbert G. Wells — angleški pisatelj in oče znanstvene fantastike

Herbert G. Wells — oče znanstvene fantastike: življenje, najbolj znane knjige (Časovni stroj, Nevidni človek, Vojna svetov), vpliv in filmske priredbe.

Herbert George Wells (21. september 1866 - 13. avgust 1946) je bil angleški pisatelj. Rodil se je v Bromleyju v Kentu. Napisal je približno 50 knjig. Bil je eden od izumiteljev znanstvene fantastike, pisal pa je tudi romane in utopije. Napisal je knjige, kot so Nevidni človek, Časovni stroj, Otok doktorja Moreauja in Vojna svetov. Razložil je tudi, kako bi se stvari, o katerih je pisal, lahko dejansko zgodile. Po nekaterih njegovih knjigah so posneli filme. Imel je sladkorno bolezen. Umrl je v Londonu.

Življenje in izobraževanje

Wells se je rodil leta 1866 v Bromleyju. Njegovo otroštvo je bilo skromno; že zgodaj je pokazal radovednost do naravoslovja in literature. Sprva se je izučil za trgovskega pomočnika, kasneje pa je prešel k poučevanju in študiju naravoslovja. Študij na Normal School of Science v Londonu (kasneje del Imperial College) je močno vplival na njegovo zanimanje za biologijo in razvoj teorij o evoluciji, kar se odraža v njegovih zgodnjih romanih.

Literarna dela in značilnosti

Wells je napisal približno 50 romanov, številne krajše zgodbe, eseje in dela iz popularne znanosti. Njegova dela združujejo znanstvene zamisli z družbenim komentarjem in pogosto opozarjajo na etične posledice tehnološkega napredka. Med najbolj znanimi so:

• Časovni stroj (The Time Machine, 1895) — zgodba o potovanju skozi čas in družbeni kritiki.
• Otok doktorja Moreauja (The Island of Doctor Moreau, 1896) — roman o poskusih spreminjanja živih bitij in vprašanjih človečnosti.
• Nevidni človek (The Invisible Man, 1897) — psiholočna in znanstvena zgodba o moči in osamljenosti.
• Vojna svetov (The War of the Worlds, 1898) — vrhunski primer zgodnje znanstvene fantastike o invaziji z Marsa.
• Prvi na Luni (The First Men in the Moon, 1901) in Moderna utopija (A Modern Utopia, 1905) — nadaljnji raziskavi znanstvenih in družbenih idej.
• Kratek pregled sveta (A Short History of the World, 1922) — popularnoznanstveno delo, ki povzema zgodovinske procese.

Politična stališča in vpliv

Wells je bil politično aktiven in v mladosti povezan s socializmom ter Fabijanskim društvom. V svojih delih pogosto zagovarja socialne reforme, izobraževanje in mednarodno sodelovanje; kasneje je javno podprl tudi ideje o svetovni vladi kot sredstva za preprečevanje vojn. Njegove družbeno-politične zamisli, pa tudi kritika imperializma in razrednih neenakosti, so vplivale na politično misel 20. stoletja.

Adaptacije in vpliv na kulturo

Wellsova dela so bila pogosto prirejena za film, radio, televizijo in gledališče. Najslavnejši primer je radijska priredba Vojne svetov iz leta 1938, ki jo je posnel Orson Welles in je postala znana zaradi širokega odmeva v javnosti. Njegovi motivi — invazija tujih civilizacij, znanstvene etike, družbene katastrofe — so močno vplivali na razvoj znanstvene fantastike kot samostojnega literarnega žanra.

Zadnja leta in zapuščina

Wells je leta živel kot priznan avtor in intelektualec. V poznejših letih se je ukvarjal tudi z nezahtavnimi temami in napovedmi o prihodnosti; napisal je več esejev in prognostičnih del. Po dolgih letih ustvarjanja in polemik je umrl 13. avgusta 1946 v Londonu; imel je težave s sladkorno boleznijo in druge zdravstvene težave. Njegova zapuščina ostaja velika: število njegovih del, prevodi v številne jezike, priredbe in vpliv na pisce in znanstvenike potrjujejo njegovo mesto kot enega ključnih ustanoviteljev moderne znanstvene fantastike.

Išči po črki