Vročinski indeks
"Toplotni indeks" (HI, tudi "humiture") je meritev, ki združuje temperaturo zraka in relativno vlažnost kot enakovredno temperaturo, ki jo zaznava človek - kako vroče je. Rezultat je znan tudi kot "občutena temperatura zraka" ali "navidezna temperatura". Če je na primer temperatura 32 °C (90 °F) in zelo visoka vlažnost, je lahko vročinski indeks približno 41 °C (105 °F).
Človeško telo se običajno hladi s potenjem, ki izhlapeva in odvaja toploto s telesa. Kadar je relativna vlažnost zraka visoka, se hitrost izhlapevanja zmanjša, zato se toplota iz telesa odvaja manj hitro, zaradi česar telo zadržuje več toplote kot v suhem zraku. Meritve so bile opravljene na podlagi subjektivnih opisov, kako vroče se osebe počutijo pri določeni temperaturi in vlažnosti, kar omogoča določitev indeksa, ki povezuje eno kombinacijo temperature in vlažnosti z drugo, pri višji temperaturi v suhem zraku.
Toplotni indeks je leta 1978 razvil George Winterling kot "humiture", leto pozneje pa ga je prevzela Nacionalna vremenska služba. Izhaja iz dela, ki ga je opravil Robert G. Steadman. Podobno kot indeks vetrovne mrzlice vsebuje toplotni indeks predpostavke o telesni masi in višini človeka, oblačilih, količini telesne dejavnosti, debelini krvi, izpostavljenosti sončni svetlobi in ultravijoličnemu sevanju ter hitrosti vetra. Velika odstopanja od tipičnih vrednosti bodo povzročila, da vrednosti indeksa toplote ne bodo natančno odražale zaznane temperature.
V Kanadi se namesto vročinskega indeksa uporablja podoben indeks vlažnosti. Humidex se od toplotnega indeksa razlikuje po tem, da namesto relativne vlažnosti uporablja rosišče.
Toplotni indeks je opredeljen tako, da je enak dejanski temperaturi zraka, ko je delni tlak vodne pare enak osnovni vrednosti 1,6 kPa. Pri standardnem atmosferskem tlaku (101,325 kPa) ta osnovna vrednost ustreza rosišču 14 °C (57 °F) in razmerju mešanja 0,01 (10 g vodne pare na kilogram suhega zraka). To ustreza temperaturi zraka 25 °C in relativni vlažnosti 50 % na psihrometrični karti na ravni morja.
Pri visokih temperaturah je raven relativne vlažnosti, ki je potrebna, da je toplotni indeks višji od dejanske temperature, nižja kot pri nižjih temperaturah. Na primer, pri približno 27 °C (80 °F) se bo vročinski indeks ujemal z dejansko temperaturo, če bo relativna vlažnost 45 %, pri približno 43 °C (110 °F) pa bo vsak podatek o relativni vlažnosti nad 17 % povzročil, da bo vročinski indeks višji od 43 °C (110 °F).
Vročinski indeks se izračuna le, če je dejanska temperatura višja od 27 °C (80 °F), temperatura rosišča višja od 12 °C (54 °F) in relativna vlažnost višja od 40 %. Podatki o indeksu vročine in vlažnosti temeljijo na meritvah temperature, opravljenih v senci in ne na soncu, zato je treba biti na soncu še posebej previden.
Včasih se toplotni indeks in vetrovna mrzlica označujeta z enotnima izrazoma "navidezna temperatura" ali "relativna zunanja temperatura".
Sorodne strani
- Humidex
- Hladen veter
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je vročinski indeks?
O: Vročinski indeks je meritev, ki združuje temperaturo zraka in relativno vlažnost, da bi določila ekvivalentno temperaturo ali občutek vročine. Upošteva dejavnike, kot so telesna masa, oblačila, telesna dejavnost, izpostavljenost sončni svetlobi in hitrost vetra.
V: Kdo je razvil toplotni indeks?
O: Vročinski indeks je leta 1978 razvil George Winterling kot "humiture", leto pozneje pa ga je prevzela nacionalna meteorološka služba. Izhaja iz dela, ki ga je opravil Robert G. Steadman.
V: Kakšna je razlika med vročinskim indeksom in humidexom?
O: Humidex se od toplotnega indeksa razlikuje po tem, da namesto relativne vlažnosti uporablja rosišče.
V: Kdaj se toplotni indeks ujema z dejansko temperaturo?
O: Pri približno 27 °C (80 °F) se indeks vročine ujema z dejansko temperaturo, če je relativna vlažnost 45 %, pri približno 43 °C (110 °F) pa je indeks vročine višji od 43 °C (110 °F), če je relativna vlažnost nad 17 %.
V: Kdaj se opravijo meritve za izračun indeksa vročine?
O: Meritve temeljijo na subjektivnih opisih, kako vroče se počutijo osebe pri določeni temperaturi in vlažnosti, kar omogoča določitev indeksa, ki povezuje eno kombinacijo temperature in vlažnosti z drugo pri višji temperaturi in bolj suhem zraku. Indeks vročine se izračuna le, če so dejanske temperature višje od 27 °C (80 °F), temperature rosišča višje od 12 °C (54 °F) in relativna vlažnost višja od 40 %.
V: Kako je treba biti dodatno previden na prostem med visokimi temperaturami?
O: Pri visokih temperaturah na prostem je treba meritve zaradi povečane izpostavljenosti UV-sevanju izvajati v senci namesto na soncu, zato je treba biti pri neposredni sončni svetlobi še posebej previden.
