Helicobacter pylori – povzročitelj želodčnih razjed: simptomi in zdravljenje

Helicobacter pylori (H. pylori) je spiralno oblikovana bakterija, ki živi v ali na sluznici želodca. Povzroča več kot 90 odstotkov razjed, ki so rane na sluznici želodca ali dvanajstnika (prvi del tankega črevesa). Pred letom 1982, ko so odkrili to bakterijo, so zdravniki menili, da večino razjed povzročajo začinjena hrana, kisline, stres in način življenja. Ker zdravniki zdaj vedo, da večino razjed povzroča okužba s H. pylori, jih je mogoče pozdraviti z ustreznimi antibiotiki.

Heliobacter pylori sta prva odkrila avstralska znanstvenika Barry J. Marshall in J. Robin Warren. Za svoje delo sta leta 2005 prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

Kaj povzroča in kako se prenaša

H. pylori se običajno prenaša ustno-oralno ali fecalno-oralno. Okužba se pogosto pridobi v otroštvu, z izpostavljenostjo onesnaženi vodi, hrani ali tesnim stikom z okuženo osebo. Dejavniki, kot so življenje v prenatrpanih razmerah in slaba sanitarna oskrba, povečujejo tveganje za okužbo.

Simptomi

Mnoge okužbe s H. pylori so brez simptomov. Ko se pojavijo znaki, so najpogostejši:

• bolečina ali pekoč občutek v trebuhu (običajno v zgornjem delu – epigastrij),
• napihnjenost, vetrovi in pogosto krčevito nelagodje po obroku,
• slabost ali občasno bruhanje,
• zgodnje site občutje in zmanjšan apetit,
• pri zapletih: črni ali krvavi blato (melena), bruhanje krvi, močna nenadna bolečina v trebuhu, hujšanje, bledica zaradi anemije.

Diagnoza

Za potrditev okužbe zdravniki uporabljajo več preiskav:

• Ureazni dihalni test (urea breath test) – zelo občutljiv in primeren za potrjevanje aktivne okužbe ter za preverjanje izkoreninjenja po zdravljenju.
• Test antigena v blatu – prav tako primeren za odkrivanje aktivne okužbe in za nadzor po terapiji.
• Endoskopija s biopsijo – vzorec sluznice želodca se pregleda in testira; uporablja se pri sumu na razjede, krvavitve ali pri starejših bolnikih z alarmnimi simptomi.
• Serološki testi (protitelesa) – lahko pokažejo preteklo izpostavljenost, vendar niso zanesljivi za dokaz aktivne okužbe ali za spremljanje po zdravljenju, saj protitelesa ostanejo lahko še dolgo po izkoreninjenju.

Zdravljenje

Cilj zdravljenja je izkoreniniti bakterijo, pozdraviti razjede in zmanjšati tveganje zapletov, kot je rak želodca. Terapijo predpisuje zdravnik. Pomembno je, da bolnik vzame vsa zdravila po navodilih — nepopolno zdravljenje povečuje odpornost bakterij.

Pogoste sheme vključujejo:

• Standardna trojna terapija: zaviralec protonske črpalke (PPI) + klaritromicin + amoksicilin ali metronidazol (običajno 10–14 dni). Učinkovitost je odvisna od lokalne odpornosti na klaritromicin.
• Bismutna štirna terapija (quadruple): PPI + bizmut + tetraciklin + metronidazol (običajno 10–14 dni) — pogosto uporabljena pri visoki odpornosti na klaritromicin ali po neuspehu prve terapije.
• Konkomitantna terapija: PPI + amoksicilin + klaritromicin + metronidazol (običajno 10–14 dni) kot alternativa v nekaterih primerih.

Ker se odpornost na antibiotike spreminja, zdravniki pri izbiri režima upoštevajo lokalne smernice in pretekle antibiotične izkušnje bolnika.

Nadzor po zdravljenju

Priporočljivo je preveriti uspešnost izkoreninjenja vsaj 4 tedne po koncu antibiotičnega zdravljenja (in po prekinitvi PPI vsaj 1–2 tedna), s ureaznim dihalnim testom ali testom antigena v blatu. Serologija ni primerna za potrditev izkoreninjenja.

Možni zapleti

• peptične razjede, ki lahko krvavijo ali se perforirajo,
• povečano tveganje za rak želodca (adenokarcinom) in MALT limfom, zlasti pri dolgotrajni okužbi,
• kronične anemije iz pomanjkanja železa ali vitamina B12 v nekaterih primerih,
• morda povezave z nekaterimi avtoimunskimi stanji (npr. idiopatska trombocitopenija), ki se lahko izboljšajo po izkoreninjenju bakterije.

Preprečevanje

• temeljita higiena rok, zlasti po uporabi stranišča in pred pripravo hrane,
• varen vir pitne vode in ustrezna obdelava hrane,
• izogibanje deljenju jedilnega pribora ali steklenic z majhnimi otroki ali okuženimi osebami,
• ogled in zdravljenje okužb v visokorizičnih skupinah, kjer je razširjenost visoka.

Kdaj k zdravniku

Poiščite zdravniško pomoč, če imate:

• močne ali dolgotrajne bolečine v trebuhu,
• bruhanje krvi ali črno blato,
• nenamerno hujšanje, dolgotrajno slab apetít ali znake anemije (bleda barva, šibkost),
• prav tako je smiselno oceniti prisotnost H. pylori pri ljudeh z znanimi razjedami ali pri tistih s družinsko zgodovino raka želodca.

Pomembno

Zdravljenje in nadzor okužbe s H. pylori izboljšata simptome pri mnogih bolnikih in zmanjšata tveganje za resne zaplete. Ker se priporočila glede najboljše antibiotične sheme spreminjajo glede na odpornost, naj zdravljenje vedno predpiše in spremlja zdravnik ali specialist gastroenterolog.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Helicobacter pylori?

V: Kaj je vzrok za več kot 90 odstotkov razjed?

V: Kaj so zdravniki pred letom 1982 menili, da je vzrok za večino razjed?

V: Kako je mogoče zdaj pozdraviti večino razjed?

V: Kdo so bili znanstveniki, ki so odkrili bakterijo H. pylori, in kakšno nagrado so prejeli za svoje delo?

V: Kaj je dvanajstnik?

V: Kateri so simptomi okužbe s H. pylori?

Išči po črki