Annapolis je glavno mesto ameriške zvezne države Maryland, ki leži ob zalivu Chesapeake in pri ustju reke Severn. Po popisu leta 2010 je imelo 38.394 prebivalcev. V mestu stoji Akademija za pomorstvo Združenih držav Amerike, kjer se izobražujejo ameriški pomorski častniki, in sedež kolidža Saint John's College, ki izhaja iz prvotne kraljeve šole (ustanovljene leta 1696). Annapolis je pogosto omenjen kot najstarejši še delujoči sedež državne vlade v Ameriki in je upravno središče okrožja Anne Arundel.
Mesto ima bogato kolonialno preteklost in ohranja številne zgodovinske zgradbe ter ozke ulice v starem mestnem jedru. Po sklenitvi Pariške pogodbe leta 1783 je Annapolis začasno postal prestolnica Združenih držav; državni kongres se je v državnem domu sestajal od 26. novembra 1783 do 3. junija 1784, in prav tu je 23. decembra 1783 general George Washington odstopil s položaja vrhovnega poveljnika celinske vojske. Zgodovinske znamenitosti vključujejo Maryland State House in pristaniško območje (City Dock), mesto pa privablja obiskovalce zaradi arhitekture, muzejev in restavracij s pomorsko kulinariko.
Annapolis je znan tudi kot jadralska prestolnica ZDA. Njegova lega ob zalivu Chesapeake pomeni ugodne razmere za pomorstvo, izobraževanje in regate; mesto gosti jadranske prireditve, sejme plovil in številne klube ter šole jadranja. Turizem, izobraževanje in pomorstvo predstavljajo pomembne sestavine mestnega gospodarstva.
Zaliv Chesapeake je največje velikostno pomembno estuarijsko območje ob vzhodni obali ZDA in je pomemben habitat za številne vrste rib, školjk in rakov. V zadnjih desetletjih pa je ekosistem zaliva ogrozila mešanica onesnaževanja (odtodki hranil in sedimentov), izgube habitatov, industrijskega razvoja in pretiranega izkoriščanja virov. Posledice vključujejo upad populacij ostrig in nekaterih rib ter nihanja populacij modrih rakov (blue crab). Znanstveniki z univerz in raziskovalnih centrov v Marylandu sodelujejo pri programih za obnovo habitatov, ponovno naseljevanje vrst in zmanjševanje onesnaženja z namenom izboljšanja stanja zaliva.
V spremenjenem okolju zaliva in obalnih območij pogosto uspevajo tudi tujerodne vrste, ki izpodrivajo avtohtone rastline in živali. Primeri, ki jih v tem območju pogosto navajajo, vključujejo Phragmites (invazivne trstike), kitajsko rakovico (Chinese mitten crab), angleški bršljan in nemega laboda; takšno širjenje invazivnih vrst se omenja tudi v povezavi z invazivne vrste, ki so odpornejše na sedanje obremenjeno okolje in so zato vse bolj opazne ob zalivu.
Okoljske težave v regiji rešujejo lokalne, državni in zvezni programi, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem odtokov hranil in sedimentov, obnovo mokrišč in ostrigev ter upravljanjem ribolova. Uspehi pri obnovi so postopni, vendar so sodelovanje znanstvenikov, oblasti in ribiške skupnosti ključni za dolgoročno izboljšanje stanja zaliva Chesapeake in z njim povezanih ekosistemov.
Annapolis je tudi redka izjema med ameriškimi državnim prestolnicami: ostaja edino glavno mesto v Ameriki vzhodno od reke Mississippi, ki nima neposredne železniške potniške povezave. Kljub temu mesta povezuje dobro razvita mreža cest in avtobusnih linij, prav tako pa je pomembno pomorsko in turistično središče.