Howards End: roman E. M. Forsterja o družbi, odnosih in vrednotah

Howards End: globok roman E. M. Forsterja o družbenih razredih, odnosih in vrednotah ter uspešni filmski priredbi, ki razkriva konflikte in čustva v edvardijanski Angliji.

Howards End je roman E. M. Forsterja, ki je prvič izšel leta 1910 in govori o družbenih konvencijah, osebnih odnosih in nasprotujočih si vrednotah v edvardijanski Angliji. Roman spremlja preplet življenj treh družbenih skupin: intelektualno-liberalnih Schlegelovih (predvsem sestri Margaret in Helen), konservativne in premožne družine Wilcox ter prizadevanja nižjega srednjega sloja, ki jih zastopa Leonard Bast. Središče zgodbe predstavlja podeželska hiša Howards End, ki je tudi simbol družinske povezanosti, dediščine in širših družbenih sprememb.

Nekateri menijo, da je Howards End Forsterjevo najboljše delo. Leta 1998 je založba Modern Library uvrstila Howards End na 38. mesto seznama 100 najboljših romanov 20. stoletja v angleškem jeziku. Leta 1992 je bil po njem posnet film z Anthonyjem Hopkinsom, Vanesso Redgrave, Emmo Thompson in Heleno Bonham Carter v glavnih vlogah. Film je režiral James Ivory. Film je bil nominiran za devet oskarjev in trikrat prejel oskarja.

Vsebina in liki

Margaret in Helen Schlegel sta intelektualni, družbeni in čustveni središnji figuri romana. Margaret je premišljena in zmožna zadržanih notranjih odločitev, Helen pa je bolj impulzivna in družbeno angažirana. Henry Wilcox predstavlja nasprotno, praktično in konservativno stran — premožno, poslovno usmerjeno družino, ki ceni tradicijo in materialno stabilnost. Leonard Bast je ambiciozen, a socialno in ekonomsko omejen pisarniški uradnik; njegovo hrepenenje po kulturi in varnosti ga postavi v tragičen položaj, ki razkrije krhkost socialne mobilnosti in obstoječe neenakosti.

Teme in simbolika

• »Only connect« — najbolj znana Forsterjeva gesla v romanu, poudarja potrebo po človeških povezavah in razumevanju med posamezniki različnih ozadij.
• Družbeni razredi in vrednote — roman raziskuje konflikt med humanističnimi, umetniškimi vrednotami Schlegelovih in pragmatičnimi, konservativnimi vrednotami Wilcoxovih.
• Vloga žensk — skozi Margaret in Helen Forster obravnava pričakovanja družbe do žensk, njihove možnosti izbire in moralne odgovornosti.
• Hiša kot simbol — Howards End ni le fizični prostor, ampak tudi simbol doma, spomina, tradicije in želje po povezanosti ter varnosti v času hitrih družbenih sprememb.

Slog in pomen

Forsterjev slog združuje realistično pripoved s simboliko in moralnimi vprašanji; pripoved je osredotočena na notranje življenje likov in njihove medsebojne odnose. Roman je bil cenjen zaradi natančnega opazovanja družbenih odnosov, empatičnega portretiranja likov različnih razredov in močnega etičnega sporočila o potrebi po medsebojnem razumevanju. Zaradi teh lastnosti velja Howards End za klasično delo angleške književnosti in pogosto za enega izmed vrhuncev Forsterjevega opusa.

Adaptacije in recepcija

Poleg priznane filmske adaptacije iz leta 1992 je bila zgodba prirejena tudi za oder, radio in televizijo, kar kaže na njeno trajno privlačnost in univerzalnost tem. Film iz leta 1992 je prejel pohvale kritikov predvsem zaradi igralcev, režije in scenarijske priredbe; osvojil je tri oskarje in utrdil prisotnost romana v širši javnosti.

Roman še danes vzbuja zanimanje bralcev in raziskovalcev, saj odpira vprašanja o etiki, identiteti in nujnosti povezovanja v družbi, ki so enako aktualna kot ob izidu leta 1910.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je avtor knjige Howards End?

V: Kdaj je bila knjiga Howards End prvič objavljena?

V: O čem je knjiga Howards End?

V: Ali je bil Howards End uvrščen na seznam najboljših romanov 20. stoletja v angleškem jeziku?

V: Ali je bil Howards End prirejen za film?

V: Kdo je režiral filmsko priredbo Howards End?

V: Za koliko oskarjev je bila filmska priredba filma Howards End nominirana in koliko jih je dobila?

Išči po črki