Hiperion — nedokončana epska pesem Johna Keatsa o padcu Titana
Odkrijte Hiperion Johna Keatsa — nedokončano epsko delo o padcu Titana: romantična mitologija, mračni motivi in izjemni verzi enega največjih pesnikov.
Hiperion je ena glavnih pesmi angleškega romantičnega pesnika Johna Keatsa. Pesem temelji na zgodbi iz grške mitologije, ki pripoveduje, kako je Titana Hiperiona, prvega grškega boga sonca, zamenjal Apolon. Čeprav pesem ni dokončana, velja za pomembno prelomnico v Keatsovem razvoju kot pesnika in odraža njegovo prehodno obdobje med zgodnejšim, bolj ornamentiranim slogom in zrelejšim, strožjim izrazom.
Zgodovina nastanka
Keats je pesem začel predvsem avgusta in septembra 1818. Dokončal je prva dva dela ali "knjigi", ki sta dolga od 350 do 400 vrstic, napisal pa je tudi 135 vrstic tretje knjige. Vendar s tem, kar je napisal, ni bil zadovoljen; delček za delčkom ga je prepisoval vse do aprila 1819, ko je za nekaj časa obupal. Nekateri kritiki in raziskovalci menijo, da je Keats želel napisati dolgo pesem, kakršno je napisal že v svojem Endymionu leta 1817 — vendar se je njegov pogled na poezijo spremenil do te mere, da ga ni več veselilo pisanje mitološkega epa, kakršnega so poskušali napisati številni drugi pesniki njegovega časa.
Druga različica: Hiperionov padec
Keats je pesem skušal predelati v novi obliki, ki jo je poimenoval Hiperionov padec. To drugo različico je pripravljal v zadnjih šestih mesecih leta 1819, in čeprav je napisal več kot 500 vrstic, je tudi ta drugi poskus opustil. V tej različici se pojavi bolj kompleksna struktura pripovedi: pesem postane bolj introspektivna, uvaja sanjski vid in govorico pripovedovalca, ki ga nekateri bralci razumejo kot Keatsovo alter-ego. Nikoli ni mogel dokončati nobene različice pesmi tako, da bi bil zadovoljen.
Vsebina in teme
V osrčju pesmi je motiv padca starega boga in zamenjave reda — prehod iz titanskega v olimpsko obdobje. To je pri Keatsu priložnost za razmislek o izgubi, žalosti, upadu moči in spremenljivosti časa. Pesem obravnava tudi vprašanje, kaj pomeni biti pesnik v svetu, ki se spreminja; s tem se povezuje tudi Keatsovo osebno občutenje krhkosti svojega talenta in zdravstvenih skrbi, ki so ga spremljale v poznih letih.
Oblika, jezik in vplivi
Keats je pesem napisal v praznem verzu, brez rim. Uporabil je prosto, vendar ritmično obliko, ki sledi tradiciji jambskega pentametra — slog, ki ga je v angleščini slovesno uveljavil John Milton. Zato kritiki pogosto opozarjajo na miltonski vpliv: grandiozen ton, visoka leksika in prozne daljše sintaktične strukture. Hkrati je Keats večino tega gradiva preoblikoval v izrazito romantično občutljivost: bogata metaforična slika, naravne podobe in čustvena intenzivnost.
Sprejem in pomen
Tudi kot nedokončana pesnitev ima Hiperion velik estetski in zgodovinski pomen. Kritiki pogosto izpostavljajo posamezne verzne odseke kot med najboljšimi v Keatsovem opusu — temne, mogočne uvodne vrstice prve pesmi pogosto navajajo kot primer njegove sposobnosti združevanja mitološke razsežnosti s čutno podobo narave. Pesem velja za prehod med mladostnim iskanjem velikega mita (kot v Endymionu) in zrelo poetiko, ki bolj poudarja notranjo resničnost in poetično samorefleksijo.
Rukopisi in izdaje
Keats je pesem nenehno prepisoval in popravljal, zato so ohranjeni različni osnutki in delne različice. Ni dokončne, "avtorsko potrjene" verzije — to je eden od razlogov, zakaj je Hiperion predmet mnogih študij in uredniških pristopov. Pesmi niso bile dokončane v Keatsovem življenju; bile so objavljene posthumno in so postale predmet temeljitih literarnih kritik, ki poskušajo rekonstruirati avtorjevo zadnjo intenco.
Pomembnost za bralca danes
Za sodobnega bralca Hiperion ponuja več nivojev branja: kot mitološka freska, kot filozofski komentar o spremembi časov in kot premišljevanje o vlogi umetnika. Zaradi svoje fragmentarnosti povabi k razmisleku o tem, kako se predmeti in ideje zaključujejo ali ostanejo prekinjeni — in kako prav ta nezgotovljenost lahko sama postane del poetične moči.
Keatsova uporaba slik in tona v obeh različicah pesmi, četudi nedokončani, ostaja navdih za prevode in literarne interpretacije po vsem svetu, tudi v slovenskem prostoru. Obstajajo prevodi in študije, ki skušajo v slovenščino prenesti Keatsovo bogastvo zvočnosti in barvnega jezika, a se izziv neprestano ponavlja zaradi njegovega zahtevanja natančne ritmične in leksične uravnoteženosti.
Čeprav nobena različica ni bila dokončana, nekateri kritiki menijo, da vsebujeta nekaj Keatsovih najboljših verzov, kot so mračni in mogočni uvodni verzi prve pesmi Hyperion:
globoko v senčni žalosti doline
Daleč od zdravega diha jutra,
Daleč od ognjenega poldneva in ene zvezde večera,
Saturn s sivimi lasmi je sedel tiho kot kamen,
Miren kot tišina okoli njegovega brloga;
Gozd na gozdu je visel okoli njegove glave
Kot oblak na oblaku.
["vale" = dolina; "morn" = jutro; "eve" = večer]
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal pesem Hyperion?
O: Angleški romantični pesnik John Keats je napisal pesem Hiperion.
V: Kdaj je Keats pisal pesem?
O: Keats je pesem pisal predvsem avgusta in septembra 1818.
V: Kako dolga sta bili prvi dve knjigi Hiperiona?
O: Vsaka od prvih dveh knjig Hiperiona je bila dolga od 350 do 400 vrstic.
V: Kakšno vrsto poezije je Keats poskušal napisati s Hiperionom?
O: S Hiperionom je Keats poskušal napisati mitološki ep, ki je bil v tistem času priljubljen med drugimi pesniki.
V: V kakšni obliki je napisal svojo pesem?
O: Keats je svojo pesem napisal v praznem verzu, brez rim.
V: Kateri so začetni verzi iz prve knjige Hiperiona?
O: Začetni verzi iz prve knjige Hiperiona so: "Globoko v senčni žalosti doline, / daleč stran od zdravega jutranjega diha, / daleč od ognjenega poldneva in edine zvezde večera, / sedel je sivolasi Saturn, tih kot kamen, / miren kot tišina okoli njegovega brloga; / gozd na gozd mu je visel okoli glave / kot oblak na oblak."
V: Kaj v tem kontekstu pomeni beseda "vale"?
O: "Vale" je druga beseda za dolino.
Iskati