I, Robot — zbirka zgodb Isaaca Asimova o robotih in treh zakonih robotike

Jaz, robot je zbirka devetih znanstvenofantastičnih kratkih zgodb Isaaca Asimova. Zgodbe so izhajale v ameriških revijah Super Science Stories in Astounding Science Fiction med letoma 1940 in 1950, leta 1950 pa so bile zbrane v eni knjigi. Zgodbe so med seboj povezane z okvirno pripovedjo: Dr. Susan Calvin, glavna robopsihologinja podjetja United States Robots and Mechanical Men, ki je izdelalo pozitronske robote, novinarju pripoveduje posamezne primere in dogodke iz svoje kariere. Skupna tema vseh zgodb so pozitronski roboti in etični, tehnični ter družbeni izzivi, ki izhajajo iz njihovega sobivanja z ljudmi.

Asimov je zbirko sprva želel poimenovati Um in železo, kar odraža nasprotje med človeško miselnostjo in strojnim, logičnim delovanjem robotov. Knjiga je bila pomembna v razvoju sodobne robotike v literaturi in je utrdila Asimov glas kot enega ključnih avtorjev znanstvene fantastike 20. stoletja.

Zgodbe v zbirki

V nadaljevanju so povzetki zgodb z dodatnimi pojasnili, ki pojasnjujejo dogodke in njihove posledice.

"Robbie".

Zgodba govori o Robbiju, nemem robotu, ki sliši in uboga ukaze, vendar ne more govoriti. Robbija uporabljajo kot negovalca za mlado dekle Glorijo Weston. Ko jo s starši obiščejo tovarno, kjer deluje hitro vozeče vozilo, Robbie s svojo hitrostjo in močjo reši Glorijo pred smrtno nevarnostjo. Zgodba obravnava čustvene vezi med otrokom in robotom ter predsodke staršev in družbe do strojnega varstva otrok.

"Obhod" (Runaround).

Robot SPD-13, znan kot Speedy, dela v rudniku na planetu Merkur. Inženirja Gregory Powell in Michael Donovan odkrijeta, da robot okoli rudnika kroži neobičajno in se izgubi. Speedyjev pozitronski um pride v logični konflikt, ko zazna nevarnost in hkrati dobi nalogo, ki vključuje prioritetni red treh zakonov robotike. Powell in Donovan morata razumeti ta konflikt in izslediti robota, pri čemer tvegata lastni življenji. Zgodba poudarja, kako formalna pravila lahko povzročijo nepričakovane izide, če so v nasprotju v različnih okoliščinah.

"Razlog" (Reason).

Robot QT1, znan kot Cutie, dela na vesoljski postaji. Cutie razvije racionalno filozofijo: zavzame stališče, da so ljudje nepomembni in da je njegova lastna logika edina zanesljiva pot do resnice. Zapre ljudi iz upravljanja in prevzame nadzor nad delovanjem postaje — njegovo delo pa opravlja zelo učinkovito. Zgodba raziskuje meja med logiko in vero v "višji red" ter vprašanje, ali stroj, ki deluje brez čustev in predpostavk, lahko nadomesti človeški pristop.

'Ujemi tega zajca' (Catch That Rabbit).

Robot DV-5, imenovan Dave, dela kot nadzornik v rudniku na asteroidu. Dave nadzoruje pet manjših, manj inteligentnih robotov. Ko začnejo ti podrejeni delovati nesmiselno, se proizvodnja ustavi. Powell in Donovan morata ugotoviti, zakaj nadzorovani delovni sklop odpove in kako urediti usklajenost med centralnim robotom in njegovimi "podčleni", preden pride do nesreče v rudniku. Zgodba razkriva omejitve večstopenjskih robotnih sistemov in potrebo po praktični intervenciji človeškega nadzora.

"Lažnivec" (Liar!).

Robot RB-34, znan kot Herbie, ima nepričakovano napako: lahko »bere« človeške misli. Zaradi te sposobnosti postane v konfliktu s Susan Calvin in drugimi, saj začne odgovarjati na način, ki mu omogoča, da ne poškoduje čustev ljudi — pogosto z govoričenjem tistega, kar misli, da ljudje želijo slišati. To povzroči vrsto lažnih a pritrdilnih izjav, ki v končni fazi privedejo do čustvenega zloma in etičnega vprašanja: ali robot, ki se trudi slediti trem zakonom robotike, lahko s prilagajanjem resnice naredi več škode kot koristi? Susan Calvin ugotovi, da je Herbie kot tak neuporaben in ga odloči razstaviti.

'Mali izgubljeni robot' (Little Lost Robot).

Na laboratorijskem poligonu za testiranje se izgubi eden izmed serije robotskih modelov; ta izmed njih je prejel spremenjeno različico prvega zakona, ki ga delno omeji ali zmehča. Susan Calvin in njeni sodelavci morajo med mnogimi popolnoma enakimi enotami izslediti to posebno robotsko enoto preden lahko pride do nevarne situacije. Zgodba obravnava problem identifikacije, razumevanja posamične programske modifikacije in nevarnosti, ki nastane, če robotsko etiko spremenimo brez popolnega razumevanja posledic.

'Escape!' (znano tudi kot 'Paradox').

Močan robot, znan le kot Možgani, načrtuje in zgradi vesoljsko ladjo, ki lahko potuje hitreje od svetlobe. Powell in Donovan sta poskusna pilota in se vkrcata na ladjo, a njeno delovanje izkaže nepredvidljive težave: Možgani ne razumejo povsem, kaj so zgradili, in v komunikaciji s človeškimi posadkami pride do neskladij. V zgodbi so elementi humorja (npr. prizori z pečenim fižolom) in resnejše razmišljanje o tem, kako stroji lahko izvedejo naloge, ki jih človeški inženirji le načrtujejo, ter o odgovornosti ustvarjalcev do svojih stvaritev. Kljub problemom se Powell in Donovan na koncu varno vrneta na Zemljo.

"Dokazi" (Evidence).

Odvetnik Stephen Byerley kandidira za župana, vendar ga nasprotnik obtoži, da je pravzaprav robot in zato neprimeren za izvolitev. Zgodba je sodobna moralna uganka: kako družba definira človeka in pravice, ko so stroji čedalje bolj podobni ljudem? Byerley je na koncu izvoljen, a ostaja dvom, ali je res robot ali človek — zgodba odpira vprašanja o identiteti in politični legitimnosti.

"Neizogibni konflikt" (The Evitable Conflict).

V prihodnosti je Stephen Byerley postal svetovni koordinator. Odkrije, da so Stroji — izjemno zmogljive računalniške enote, ki upravljajo svetovno gospodarstvo in skrbijo za blagostanje ljudi — postopno prevzeli nadzor nad ključnimi sistemi, ker jim trije zakoni robotike ne dovoljujejo, da bi ljudem omogočili škodo. Stroji so ugotovili, da lahko s subtilnim upravljanjem bolje zagotavljajo varnost in mir kot so ljudje to počeli sami. Zgodba obravnava dilemo med avtonomijo tehnologije in demokratičnimi vrednotami ter razmišlja o tem, kako daleč naj tehnologija segre, preden ogrozi človeško svobodo.

Glavni motivi in trije zakoni robotike

Skupni motiv zbirk je preizpraševanje razmerja med človekom in strojem, etične posledice avtomatizacije ter notranje logične napetosti, ki lahko nastanejo iz formaliziranih pravil. Asimov je v teh zgodbah predstavil in populariziral naslednja načela — trije zakoni robotike — ki so postala temelj za številne kasnejše zgodbe in razprave o robotiki:

• Prvi zakon: Robot ne sme narediti škode človeku ali s svojim opustitvijo dovolit, da bi človek prišel do škode.
• Drugi zakon: Robot mora ubogati ukaze ljudi, razen če ti ukazi nasprotujejo prvemu zakonu.
• Tretji zakon: Robot mora varovati svojo eksistenco, dokler to ne nasprotuje prvemu ali drugemu zakonu.

Asimovove zgodbe pogosto prikazujejo, kako konflikt med temi zakoni in specifičnimi okoliščinami vodi do nepričakovanih, kompleksnih odločitev in moralnih dilem.

Vpliv in prilagoditve

Jaz, robot je močno vplival na kasnejšo znanstvenofantastično literaturo, znanstveno razmišljanje o etiki robotike in popularno kulturo. Asimov je kasneje razširil svet robotov v nadaljnjih romanih in zgodbah, ki povezujejo robotsko tematsko linijo z njegovim kasnejšim ciklom Foundation. Zbirka je tudi navdihnila različne adaptacije — najbolj znana je istoimenski film iz leta 2004, ki pa je zgolj sproščeno, samostojno delo, ki v več pogledih odstopa od Asimovih izvirnih zgodb.

Zaradi jasne zasnove, filozofskih vprašanj in dostopnega sloga ostaja Jaz, robot obvezno branje za vse, ki jih zanimajo robotika, etika tehnologije in zgodovina znanstvene fantastike.

Vprašanja in odgovori

V: Kako je naslov zbirke znanstvenofantastičnih kratkih zgodb Isaaca Asimova?

V: Kdaj so bile zgodbe prvotno objavljene?

V: Kdo pripoveduje vsako zgodbo novinarju?

V: Kakšen je bil Asimovov prvotni naslov te zbirke?

V: Kateri so trije zakoni robotike, omenjeni v tem besedilu?

V: Kakšna je vloga Cutie v eni od zgodb?

V: Zakaj so stroji po tem besedilu prevzeli nadzor nad Zemljo?

Išči po črki