Robot

Zgodovina

Ljudje se že dolgo zanimajo za izdelavo strojev, ki bi opravljali delo namesto nas. Vendar je za izdelavo enega samega stroja potreben čas in denar, zato prve zamisli niso bile uresničene. Leonardo da Vinci je leta 1464 zasnoval stroj v obliki človeka, ki je bil videti kot vitez. Upravljal naj bi se z vrvmi in kolesi. Drugi inženirji in sanjači so narisali mehanične ljudi. Leta 1920 je Karel Čapek o njih napisal zgodbo in uporabil besedo iz češčine, ki je povezana z besedo "delo": robot.

Najuspešnejše zasnove robotov v 20. stoletju niso bile narejene tako, da bi spominjale na ljudi. Zasnovali so jih za uporabo. George Devol je leta 1954 izdelal prvega takega robota Unimate z eno roko in eno dlanjo. General Motors ga je kupil leta 1960. Naslednje leto je začel delati v tovarni v New Jerseyju, kjer je dvigoval in zlagal kose kovine, ki so bili prevroči, da bi se jih ljudje lahko dotaknili. Inženirji so ga lahko programirali in po potrebi tudi preprogramirali.

Sodobni roboti

Roboti imajo veliko možnosti uporabe. Številne tovarne uporabljajo robote za hitro in brez napak opravljanje težkega dela. Roboti niso podobni ljudem, saj so narejeni za opravljanje različnih nalog. To so "industrijski" roboti. Nekateri roboti najdejo bombe in se jih znebijo. Če nekdo naredi napako, se robot poškoduje ali uniči, kar je bolje, kot če bi bil ubit človek. Obstajajo tudi roboti, ki pomagajo doma, na primer sesajo ali poganjajo kosilnico. Takšni roboti se morajo naučiti o območju dela.

Nekaj robotov operira na mestih v telesu, kjer je človeška roka prevelika.

Planet roverji so roboti za raziskovanje oddaljenih planetov. Ker pošiljanje radijskega signala z Zemlje na drug planet traja zelo dolgo, roboti večino svojega dela opravijo sami, brez ukazov z Zemlje.

Ljudje še vedno menijo, da imajo roboti obliko človeka - dve nogi, dve roki in glavo. ASIMO je robot, ki znanstvenikom pomaga pri učenju oblikovanja in programiranja robotov. Lahko hodi, česar ni lahko programirati.

Industrijski robot, ki se uporablja za varjenje

Vzhodni in zahodni pogledi

Vzhodne misli o robotih

Približno polovica vseh robotov na svetu je v Aziji, 32 % v Evropi, 16 % v Severni Ameriki, 1 % v Avstraliji in 1 % v Afriki. 30 % vseh robotov na svetu je na Japonskem. Japonska ima največ robotov med vsemi državami na svetu in je vodilna v svetovni industriji robotike. Za Japonsko pravijo, da je svetovna prestolnica robotike.

Na Japonskem in v Južni Koreji so ideje o prihodnjih robotih večinoma pozitivne. Pozitiven sprejem robotov je morda deloma posledica znanega risanega robota "Astroboy". Kitajska je izrazila podobna stališča o robotiki kot Japonska in Južna Koreja, vendar Kitajska pri razvoju robotov zaostaja tako za Ameriko kot Evropo. Vzhodnoazijsko stališče je, da bi morali biti roboti približno enaki ljudem. Menijo, da bi lahko roboti skrbeli za stare ljudi, učili otroke ali služili kot pomočniki. V vzhodni Aziji prevladuje mnenje, da bi bilo dobro, če bi roboti postali bolj priljubljeni in naprednejši. To mnenje je nasprotno od priljubljenega zahodnega mnenja.

"To je začetek obdobja, v katerem lahko ljudje in roboti sobivajo," pravi japonsko podjetje Mitsubishi o enem od številnih človeku podobnih robotov na Japonskem. Južnokorejsko ministrstvo za informacije in komunikacije napoveduje, da bo med letoma 2015 in 2020 vsako južnokorejsko gospodinjstvo imelo robota.

Zahodne misli o robotih

Zahodne družbe so bolj nagnjene k temu, da nasprotujejo razvoju robotov ali se ga celo bojijo. V znanstvenofantastičnih filmih in drugih zgodbah so pogosto prikazani kot nevarni uporniki proti človeštvu.

Zahod meni, da so roboti "grožnja" prihodnosti ljudi, kar je v veliki meri posledica verskega vpliva abrahamskih religij, po katerih bi ustvarjanje strojev, ki lahko mislijo sami, skorajda pomenilo igranje Boga. Seveda te meje niso jasne, vendar je med obema ideologijama precejšnja razlika.

Robotski strelec

Zakoni o robotih

Pisatelj Isaac Asimov je pripovedoval številne zgodbe o robotih, za katere so veljali trije zakoni robotike, ki so varovali ljudi pred njimi.

1. Robot ne sme poškodovati človeka ali z neukrepanjem omogočiti, da bi se človeku zgodila škoda.
2. Robot mora ubogati ukaze, ki mu jih dajo ljudje, razen če bi bili ti ukazi v nasprotju s prvim zakonom.
3. Robot mora zaščititi svoj obstoj, če to ni v nasprotju s prvim ali drugim zakonom.

Ko jih je izumil, se v resničnem življenju niso uporabljali. Vendar so v današnjem svetu roboti bolj zapleteni in nekega dne bodo morda potrebni pravi zakoni, podobno kot prvotni trije zakoni Isaaca Asimova.

Južna Koreja je bila prva država na svetu, ki je sprejela zakone o robotih.

Sorodne strani

• NASA
• Animatronika - uporaba robotike za izdelavo lutk
• Navigacija
• Tehnoseksualnost
• Vex