Hyman Minsky: ameriški ekonomist, avtor hipoteze finančne nestabilnosti
Hyman Minsky: ameriški ekonomist, avtor teorije finančne nestabilnosti — razlaga, kako deregulacija, pretiran zasebni dolg in finančni mehanizmi sprožijo krize.
Hyman Philip Minsky (23. september 1919 – 24. oktober 1996) je bil ameriški ekonomist in profesor ekonomije na Univerzi Washington v St. Louisu. Njegovo najbolj znano delo je teorija/hipoteza finančne nestabilnosti (Financial Instability Hypothesis), s katero je poskušal razložiti, zakaj se včasih pojavljajo sistemske finančne krize kljub na videz stabilnim gospodarskim pogojem. Med svojim delom je opozarjal na pomen dolga, finančnega vzvoda in vedenja udeležencev na trgih ter na to, da je nestabilnost v finančnem sistemu pogosto notranja (endogena), ne zgolj posledica zunanjih šokov. Njegova glavna knjiga je "Stabilizing an Unstable Economy" (1986).
Osnovna ideja hipoteze finančne nestabilnosti
Minsky je trdil, da gospodarski cikli in finančne inovacije v obdobjih rasti vodijo v postopno povečanje tveganja in ranljivosti finančnega sistema. Po njegovem se v času dolgih obdobij stabilnosti spreminja način financiranja investicij in zadolževanja, kar lahko vodi do krize. Ključni elementi njegove hipoteze:
- Tipi financiranja: Minsky je razlikoval med tremi glavnimi oblikami financiranja:
- hedge finance – iz poslovanja je mogoče redno odplačevati tako obresti kot glavnico;
- speculative finance – lahko se plačuje obresti, a ne glavnica brez refinanciranja;
- Ponzi finance – za servisiranje obveznosti je nujno rast vrednosti sredstev ali nova zadolževanja; brez tega sistem propade.
- Prehod iz stabilnosti v krizo: Dolgo obdobje rasti spodbuja tveganja, saj posojilodajalci in posojilojemalci sprejmejo večje finančne obveznosti. Ko pride do preobrata (padca cen sredstev, zategovanja kreditnih pogojev ali šoka zaupanja), se ranljivost pokaže hitro in lahko sproži širšo finančno kontrakcijo.
- Endogenost tveganja: Po Minskyju niso krize zgolj presenetljivi zunanji dogodki, temveč rezultat same dinamike finančnega sistema in obnašanja udeležencev, ki v dobrih časih povečujejo vzvod in tveganje.
Politika in regulacija
Minsky je bil kritičen do prekomerne finančne deregulacije in opozarjal na nujnost aktivnih politik za ohranjanje finančne stabilnosti. Med njegovimi priporočili so:
- vloga zvezne rezervo kot "posojilodajalca v skrajni sili" za preprečitev širjenja panike in sistemskega zloma;
- makrobonitetni ukrepi za omejevanje prekomernega zadolževanja in finančnega vzvoda;
- pravila, ki zmanjšujejo spodbude k prevelikemu tveganju (npr. kapitalne zahteve, omejitve strukturiranja finančnih produktov);
- aktivna fiskalna politika za podporo povpraševanja in preprečevanje dolgoročnih posledic finančnih turbolenc.
Minsky je nasprotoval prevelikemu zasebnemu dolgu na finančnih trgih in menil, da je potrebna tudi javna politika, ki omejuje vzročnost cikličnega kopičenja tveganj. Sicer je načeloma podpiral nekatere vladne posege, zato ga včasih uvrščajo med postkeynesianske ekonomiste; kot je zapisano v izvirnem besedilu, je bil pod vplivom idej Keynes.
Vpliv in dediščina
Minskyjevo delo dolgo ni bilo del ekonomske "mainstream" doktrine, a po finančni krizi 2007–2009 je njegov pomen močno narasel. Izraz "Minsky moment" — trenutek, ko finančna ranljivost povzroči nenaden in hiter padec cen sredstev ter krizo likvidnosti — je v popularni rabi opisati ravno to situacijo; izraz je v investicijski stroki razširil Paul McCulley. Njegove zamisli so vplivale na razvoj makrobonitetne politike, razprave o vlogi centralnih bank in na premislek o pravilih za finančni sektor.
Ključne publikacije in nadaljnje branje
- Stabilizing an Unstable Economy (1986) – glavna knjiga, kjer povzema hipotezo in predlaga politike;
- Številni članki in eseji o vlogi finančnega posredništva, dolgu in vlogi države pri stabilizaciji gospodarstva.
Minsky ostaja pomemben mislec za razumevanje, zakaj finančni sistemi kljub kratkotrajnim obdobjem miru lahko skrivajo naraščajoče ranljivosti, in zakaj so urejena politika ter regulacija ključni za zmanjševanje verjetnosti in resnosti sistemskih kriz.
Finančna teorija
Minsky je predlagal teorije o normalnem življenjskem ciklu gospodarstva. Krhkost finančnih trgov je povezoval s špekulativnimi naložbenimi mehurčki na finančnih trgih. Minsky je trdil, da se v uspešnih časih, ko podjetja zaslužijo veliko denarja, razvije neracionalna evforija. Kmalu dolgovi presežejo tisto, kar lahko posojilojemalci odplačajo s svojimi prihodki, kar povzroči finančno krizo. Posledično banke in posojilodajalci omejijo posojila tudi podjetjem, ki si jih lahko privoščijo. Nato se gospodarstvo skrči.
To počasno prehajanje finančnega sistema iz stabilnosti v ranljivost, ki mu sledi kriza, je tisto, po čemer je Minsky najbolj znan, nanj pa se nanaša tudi besedna zveza "trenutek Minskega".
Na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju so mu seminarji, ki so jih obiskovali vodilni delavci banke Bank of America, pomagali razviti njegove teorije. Svoje poglede je objavil v dveh knjigah, John Maynard Keynes (1975), klasični študiji o ekonomistu in njegovih prispevkih, in Stabiliziranje nestabilnega gospodarstva (1986), ter v več kot sto strokovnih člankih.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Hyman Philip Minsky?
O: Hyman Philip Minsky je bil ameriški ekonomist in profesor ekonomije na Univerzi Washington v St.
V: Kje se je Minsky rodil?
O: Minsky se je rodil v Chicagu, Illinois.
V: Kakšen je Minskyjev prispevek k ekonomiji?
O: Minsky je razložil finančne krize, ki jih povzročajo nihanja v potencialno krhkem finančnem sistemu.
V: Kako je Minsky opisan kot ekonomist?
O: Minskyja včasih opisujejo kot postkeynesijanskega ekonomista, ker je tako kot Keynes podpiral nekatere vladne posege na finančnih trgih.
V: Kakšno je bilo Minskyjevo stališče do politik finančne deregulacije?
O: Minsky je nasprotoval nekaterim politikam finančne deregulacije, ki so bile priljubljene v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
V: Kakšno je bilo Minskyjevo mnenje o Zveznih rezervah?
O: Minsky je podpiral Zvezno rezervo kot "posojilodajalca v skrajni sili" (kar pomeni, da je po njegovem mnenju prav, da FED rešuje banke, ki bi lahko propadle).
V: Čemu je Minsky nasprotoval na finančnih trgih?
O: Minsky je nasprotoval prevelikemu zasebnemu dolgu na finančnih trgih.
Iskati