Pogrom v Istanbulu 1955: nasilje proti grški manjšini

Pogrom v Istanbulu 1955: nasilje nad grško manjšino — požigi, posilstva, umori in izgon, zgodovinski dogodek, ki je zdesetkal grško skupnost v mestu.

Istanbulski pogrom je bil pogrom, ki je bil 6. in 7. septembra 1955 uperjen predvsem proti grški manjšini v Istanbulu. V pogromu, ki ga je po mnenju nekaterih krogov organizirala turška vlada, so bili tarča tudi Judje in Armenci, ki so živeli v mestu, ter njihova podjetja.

Turška množica, ki so jo v mesto večinoma pripeljali s tovornjaki, je devet ur napadala grško skupnost v Istanbulu. Čeprav voditelji pogroma niso izrecno pozivali k pobijanju Grkov, je med pogromom ali po njem zaradi pretepov in požigov umrlo od 13 do 16 Grkov (vključno z dvema pravoslavnima duhovnikoma) in vsaj en Armenec.

Dvaintrideset Grkov je bilo hudo ranjenih. Poleg tega je bilo posiljenih več deset grških žensk, množica pa je številne moške prisilno obrezala. Hudo poškodovanih ali uničenih je bilo 4 348 podjetij v grški lasti, 110 hotelov, 27 lekarn, 23 šol, 21 tovarn, 73 cerkva in več kot tisoč domov v grški lasti.

Ocene gospodarskih stroškov škode se razlikujejo: turška vlada jih ocenjuje na 24,8 milijona USD, britanski diplomat na 100 milijonov GBP (približno 200 milijonov USD), Svetovni svet cerkva na 150 milijonov USD, grška vlada pa na 500 milijonov USD.

Pogrom je močno pospešil izseljevanje etničnih Grkov iz istanbulske regije, tako da se je 200.000-članska grška manjšina leta 1924 zmanjšala na samo 2.500 leta 2006.

Ozadje

Dogodke 6. in 7. septembra 1955 je treba razumeti v širšem okviru takratnih mednarodnih in notranjepolitičnih napetosti. Leta 1950 so se v Turčiji krepili nacionalistični sentimenti, obenem pa je bilo vprašanje Cipra — kjer so se grški Ciprčani zavzemali za združitev z Grčijo — vir napetosti med Grčijo in Turčijo. Kot neposredni povod za nemire je bila v medijih objavljena novica o domnevnem napadu na rojstno hišo Mustafe Kemala Atatürka v Solunu, kar je izzvalo silovit odziv v Istanbulu. Kasnejše preiskave in izjave pričevalcev so nakazale, da je bil porast nasilja spodbujen z namernim širjenjem lažnih informacij in koordinirano mobilizacijo množic.

Potek dogodkov

V nekaj urah so množice, ki so jih deloma pripeljali z tovornjaki, napadle pretežno grške četrti Istanbula, med katerimi so bili predeli kot so Pera (Beyoğlu), Kumkapı, Fener, Balat in Tatavla (danes Kurtuluş). Napadi so zajemali:

• plenjenje in požig trgovin, delavnic in domov,
• fizično nasilje nad prebivalci, vključno s pretepi in umori,
• posilstva in druge oblike spolnega nasilja,
• uničevanje verskih objektov, šol in kulturnih ustanov.

Nasilje je trajalo približno devet ur, prekinile pa so ga šele prizadevanja oblasti naslednjih dni in občasno vstop vojske in policije na prizorišče.

Žrtve, škoda in dolgoročne posledice

Žrtve in škoda, povzete v prvotnem delu članka, odražajo obseg uničenja tako v človeškem kot v gospodarskem smislu. Poleg izgubljenih življenj in poškodovanih je bil velik del mestne grške infrastrukture uničen ali hudo poškodovan. Posledice so bile dolgoročne:

• močno zmanjšanje grške (in v manjšem obsegu tudi armenske in judovske) skupnosti v Istanbulu zaradi izseljevanja in izgube premoženja;
• izguba kulturne dediščine in verskih središč;
• zaostritev odnosov med Turčijo in Grčijo, ki so vplivali tudi na dogajanje okoli Cipra;
• travma in odtujenost med preživelimi ter razpad mnogih družin in podjetij.

Pravni, politični in mednarodni odziv

Dogodek je sprožil ogorčenje v mednarodni javnosti in diplomatske napetosti. Grčija je protestirala pri turški vladi, odnosi med državama so se poslabšali in vplivali na regionalno politiko v letih, ki so sledila. Znotraj Turčije so bile sprožene preiskave in so bila vložena tudi nekatera tožilstva; vendar večina prič in zgodovinskih analiz kaže, da je bila odgovornost za organizacijo in omogočanje nasilja razdeljena med številne akterje, vključno z elementi varnostnih služb, lokalnimi oblastmi in senzacionalističnimi mediji. Kaznovanje storilcev je bilo po številnih poročilih omejeno, zato ostaja vprašanje vloge države in stopnje odgovornosti predmet zgodovinskih preiskav in političnih razprav.

Spomin in pomen

Istanbulski pogrom iz leta 1955 je pomemben mejnik v zgodovini manjšin v Turčiji in v modernih odnosih med Turčijo in Grčijo. Za prizadete skupnosti pomeni obdobje izgube, travme in izginjanja del kulturne krajine Istanbula. Danes zgodovinarji, ljudske organizacije in preživele skupnosti opozarjajo na pomen raziskovanja dogodkov, priznanja utrpene škode in ohranjanja zgodovinskega spomina, da se podobna nasilja v prihodnosti preprečijo.

Opomba: Dogodek je predmet obsežnih zgodovinskih raziskav in arhivskih preiskav; ocene škode in interpretacije odgovornosti se v strokovni literaturi razlikujejo. Razumevanje poteka in posledic pogroma temelji na pričevanjih, diplomatskih poročilih in arhivskih dokumentih, ki jih raziskujejo zgodovinarji v Turčiji in tujini.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bil istanbulski pogrom?

V: Kdo je organiziral pogrom?

V: Kako dolgo je trajal?

V: Koliko ljudi je umrlo zaradi pretepov in požigov med pogromom ali po njem?

V: Katera druga grozodejstva so se zgodila med tem dogodkom?

V: Kakšna škoda je nastala na stavbah v Istanbulu?

V: Kolikšni so po ocenah gospodarski stroški te škode?

Išči po črki