"Ja, vi elsker dette landet", v angleščini "Yes, we love this country", je norveška himna. Pogosto se krati na "Ja, vi elsker" ali v slovenščini tudi kot "Da, ljubimo to deželo".

Izvor in avtorji

Besedilo je napisal Bjørnstjerne Bjørnson, eden najpomembnejših norveških pesnikov 19. stoletja (prejel Nobelovo nagrado za književnost leta 1903). Melodijo je sestavil njegov bratranec, skladatelj Rikard Nordraak. Pesem je nastala v 60. letih 19. stoletja; melodija in besedilo sta bila prvič izvedena leta 1864, v povezavi s praznovanjem norveškega dneva ustave (17. maj).

Besedilo

V izvirniku je himna daljša pesem z več kiticami (običajno jih je osem), a v uradnih in prazničnih izvedbah se pogosto pojejo samo prva in zadnje kitice ali le prva kitica z zaključkom. Prvi verz se glasi takole:

"Ja, vi elsker dette landet,
som det stiger frem,
furet, værbitt over vannet,
med de tusen hjem,
elsker, elsker det og tenker,
på vår far og mor,
på den saganatt som senker,
drømmer på vår jord,
på den saganatt som senker,
senker drømmer på vår jord."

Približen prevod v slovenščino

Spodaj je prost prevod prve kitice v slovenščino (za lažje razumevanje pomena):

"Da, ljubimo to deželo,
kakor se dviga pred nami,
gubasto, vremensko prebodeno nad vodo,
s tisočerimi domovi.
Ljubimo jo, ljubimo in mislimo
na očeta in mater,
na tisto sagamično noč, ki spušča
sanje na našo zemljo,
na tisto sagamično noč, ki spušča,
spušča sanje na našo zemljo."

Pomen in uporaba

  • De facto himna: Čeprav Norveška nima z zakonom določenega uradnega državnega himna, je "Ja, vi elsker dette landet" dolgo časa veljala in še vedno velja za de facto nacionalno himno. Uporablja se pri državnih slovesnostih, športnih dogodkih in na praznovanju dneva ustave 17. maja.
  • Teme v besedilu: Pesem slavi naravo, domovino, rodovne korenine in zgodovinske spomine (saga, bitke in preteklost). Nekatere kitice omenjajo zgodovinske dogodke, kar je povzročilo tudi občasne razprave o bolj domoljubnih oziroma vojaških elementih v besedilu.
  • Kratke izvedbe: Zaradi dolžine izvirnega besedila se na javnih dogodkih običajno izvaja skrajšana različica — najpogosteje prva kitica in zaključna kitica.

Zgodovinski kontekst in sprejetje

Himna je nastala v obdobju rastočega narodnega zavedanja v 19. stoletju. Besedilo in melodija sta hitro pridobila priljubljenost med prebivalci in postala simbol norveške identitete, zlasti v času bojev za večjo kulturno in politično neodvisnost. Sčasoma se je utrdila kot osrednji simbol nacionalne pripadnosti.

Če želite izvedeti več o avtorjih ali prebrati celotno besedilo v izvirniku in prevodih, obstajajo številni zanesljivi viri in knjige o Bjørnsonu ter o zgodovini norveške glasbe.