Bjørnstjerne Bjørnson
Bjørnstjerne Martinius Bjørnson (rojen 8. decembra 1832 v Kviknu na Norveškem - umrl 26. aprila 1910 v Parizu, Francija) je bil norveški dramatik, pisatelj in pesnik, ki je leta 1903 prejel Nobelovo nagrado za književnost.
Njegov oče je bil luteranski duhovnik, vendar je Bjørnson zavračal organizirano vero. Poročil se je s Karoline Reimers, slavno gledališko igralko, in tudi njun sin Bjørn je bil zelo uspešen kot gledališki igralec in je nastopil v nekaj zgodnjih nemih filmih. Njuna hči Bergljot se je poročila s sinom Henrika Ibsena Sigurdom.
Obiskoval je gimnazijo Heltbergs Studentfabrikk v Oslu pri Henriku Ibsenu, vendar je opustil študij na Univerzi v Oslu. V zgodnjih dvajsetih letih je pisal literarne kritike za norveški časopis Morgenbladet. Pri 25 letih je napisal svojo prvo uprizorjeno igro Mellem Slagene (Med bitkami). Njegova igra Paul Lange og Tora Parsberg se je zavzemala za politično strpnost, igra På Guds veie ("Po božji poti") pa za versko strpnost. Mednarodno je najbolj znan po svojih zgodbah o kmečkem življenju na Norveškem. Njegov roman Synnöve Solbakken je bil trikrat ekraniziran. Bjørnson je delal tudi kot gledališki režiser, pozneje pa je bil urednik drugega časopisa, Aftenbladet, kjer je pisal ognjevite liberalne uvodnike in strastno branil Alfreda Dreyfusa. Njegova pesem "Da, ljubimo to deželo" je norveška državna himna.
Vzrok njegove smrti ni znan.
Knjige
- Synnöve Solbakken (1857, roman)
- En glad Gut (1860, roman)
- Sigurd Slembe (1862, epska pesnitev)
- Fiskerjenten (Ribiška deklica) (1868, roman)
- Digte og sange (1870, pesmi)
- Arnljot Gelline (1870, epska pesem)
- Magnhild (1877, roman)
- The Bridal March and Other Stories (1882, kratke zgodbe)
- Kapitan Mansana in druge zgodbe (1882, kratke zgodbe)
- The Fisher Maiden (1882, roman)
- Railroad and Churchyard (1882, roman)
- Det flager i byen og på havnen (Dediščina Kurtov) (1884, roman)
- På Guds veje (Na božji poti) (1889, roman)
- Geografi og Kærlighed (1889, roman)
- Tri komedije (1925, zbrane igre, izdane posthumno)
- Tri drame (1925, zbrane drame, izdane posthumno)
Igra
- Mellem Slagene (Med bitkami) (1857)
- Halte-Hulda (1858)
- Kong Sverre (Kralj Sverre) (1861)
- De Nygifte (Novoporočenca) (1865)
- Arne: (1866)
- Srečni deček: Zgodba o norveškem kmečkem življenju (1870)
- En fallit (A Bankruptcy) (1874)
- Redaktøren (Urednik) (1874)
- Kongen (Kralj) (1877)
- Kaptejn Mansana (Kapetan Mansana) (1878)
- Det nye System (Novi sistem) (1879)
- Leonarda (1879)
- Poroka - marec (1882)
- En Handske (Rokavica) (1883)
- Nad Ævne (Beyond Powers) (1889)
- Nad Ævne II (Beyond Powers II) (1895)
- Laboremus (1901)
- På Storhove (V Storhovem) (1902)
- Daglannet (Dagova kmetija) (1904)
| · v · t · e Dobitniki Nobelove nagrade za književnost | |
| 1901 – 1925 | Prudhomme (1901) - Mommsen (1902) - Bjørnson (1903) - F. Mistral / Echegaray (1904) - Sienkiewicz (1905) - Carducci (1906) - Kipling (1907) - Eucken (1908) - Lagerlöf (1909) - Heyse (1910) - Maeterlinck (1911) - Hauptmann (1912) - Tagore (1913) - brez nagrade (1914) - Rolland (1915) - Heidenstam (1916) - Gjellerup / Pontoppidan (1917) - brez nagrade (1918) - Spitteler (1919) - Hamsun (1920) - France (1921) - Benavente (1922) - Yeats (1923) - Reymont (1924) - Shaw (1925) |
| 1926 – 1950 | Deledda (1926) - Bergson (1927) - Undset (1928) - Mann (1929) - Lewis (1930) - Karlfeldt (1931) - Galsworthy (1932) - Bunin (1933) - Pirandello (1934) - brez nagrade (1935) - O'Neill (1936) - Martin du Gard (1937) - Buck (1938) - Sillanpää (1939) - brez nagrade (druga svetovna vojna) - Jensen (1944) - G. Mistral (1945) - Hesse (1946) - Gide (1947) - Eliot (1948) - Faulkner (1949) - Russell (1950) |
| 1951 – 1975 | Lagerkvist (1951) - Mauriac (1952) - Churchill (1953) - Hemingway (1954) - Laxness (1955) - Jiménez (1956) - Camus (1957) - Pasternak (1958) - Quasimodo (1959) - Perse (1960) - Andrić (1961) - Steinbeck (1962) - Seferis (1963) - Sartre (1964) - Šolohov (1965) - Agnon / Sachs (1966) - Asturias (1967) - Kawabata (1968) - Beckett (1969) - Solženicin (1970) - Neruda (1971) - Böll (1972) - White (1973) - Johnson / Martinson (1974) - Montale (1975) |
| 1976 – 2000 | Bellow (1976) - Aleixandre (1977) - Singer (1978) - Elytis (1979) - Miłosz (1980) - Canetti (1981) - García Márquez (1982) - Golding (1983) - Seifert (1984) - Simon (1985) - Soyinka (1986) - Brodsky (1987) - Mahfouz (1988) - Cela (1989) - Paz (1990) - Gordimer (1991) - Walcott (1992) - Morrison (1993) - Ōe (1994) - Heaney (1995) - Szymborska (1996) - Fo (1997) - Saramago (1998) - Grass (1999) - Gao (2000) |
| 2001 - sedanjost | Naipaul (2001) - Kertész (2002) - Coetzee (2003) - Jelinek (2004) - Pinter (2005) - Pamuk (2006) - Lessing (2007) - Le Clézio (2008) - Müller (2009) - Vargas Llosa (2010) - Tranströmer (2011) - Mo (2012) - Munro (2013) - Modiano (2014) - Aleksijevič (2015) - Dylan (2016) - Ishiguro (2017) - brez formalne nagrade Condé (nagrada Nove akademije) (2018) - Tokarczuk (2018) - Handke (2019) - Glück (2020) |
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Bjّrnstjerne Martinius Bjّrnson?
O: Bjّrnstjerne Martinius Bjّrnson je bil norveški dramatik, pisatelj in pesnik, ki je leta 1903 prejel Nobelovo nagrado za književnost.
V: Kakšno je njegovo družinsko ozadje?
O: Njegov oče je bil luteranski duhovnik, vendar je Bjّrnson zavračal organizirano vero. Poročil se je s Karoline Reimers, slavno gledališko igralko, njun sin Bjّrn pa je bil prav tako zelo uspešen kot gledališki igralec in je nastopil v nekaj zgodnjih nemih filmih. Njuna hči Bergljot se je poročila s sinom Henrika Ibsena Sigurdom.
V: Kje se je šolal?
O: Obiskoval je gimnazijo Heltbergs Studentfabrikk v Oslu pri Henriku Ibsenu, vendar je opustil študij na Univerzi v Oslu. V zgodnjih dvajsetih letih je pisal literarne kritike za norveški časopis Morgenbladet.
V: Katero je njegovo najbolj znano delo?
O: Mednarodno je najbolj znan po svojih zgodbah o kmečkem življenju na Norveškem. Njegov roman Synnِve Solbakken je bil trikrat ekraniziran.
V: S katerimi drugimi dejavnostmi se je ukvarjal poleg pisanja?
O: Poleg pisanja je Bjّrnson delal tudi kot gledališki režiser, pozneje pa je bil urednik drugega časopisa Aftenbladet, kjer je pisal ognjevite liberalne uvodnike in strastno branil Alfreda Dreyfusa.
V: Katera pesem, ki je postala norveška himna, je napisal?
O: Napisal je pesem "Yes We Love This Land", ki je postala norveška himna.
V: Kako je umrl?
O: Vzrok njegove smrti ni znan.
