Bertrand Russell (1872–1970) — britanski filozof, logik, matematik in mirovnik

Rodil se je na vrhuncu britanskega gospodarskega in političnega vzpona, umrl pa za gripo skoraj stoletje pozneje, ko je britanski imperij že skoraj izginil, njegova moč pa se je razblinila v dveh zmagovitih, a izčrpavajočih svetovnih vojnah. Russellov glas je imel tudi v zgodnjih devetdesetih letih izjemno moralno avtoriteto. Russell je veliko podpiral jedrsko razorožitev, ni pa podpiral ameriške vojne v Vietnamu, čeprav je bila ta priljubljena.

Leta 1950 je Russell postal Nobelov nagrajenec za književnost "kot priznanje za svoje raznolike in pomembne spise, v katerih se zavzema za humanitarne ideale in svobodo mišljenja". Umrl je zaradi gripe.

V Russelovi knjigi Vpliv znanosti na družbo je zapisal:

" Mislim, da bo politično najpomembnejša tema množična psihologija. Znanstveno gledano psihologija množic ni zelo napreden študij in doslej njeni profesorji niso bili na univerzah: bili so oglaševalci, politiki in predvsem diktatorji. Ta študija je izjemno koristna za praktične ljudi, ne glede na to, ali želijo postati bogati ali pridobiti vlado. Njen pomen se je izjemno povečal z razvojem sodobnih metod propagande. Med njimi je najbolj vplivna tista, ki se imenuje "izobraževanje". Religija ima svojo vlogo, čeprav se ta zmanjšuje; tisk, kino in radio imajo vedno večjo vlogo ...

Ta tema bo zelo napredovala, ko se je bodo lotili znanstveniki pod znanstveno diktaturo... Socialni psihologi prihodnosti bodo imeli na voljo več razredov šolskih otrok, na katerih bodo preizkušali različne metode za ustvarjanje neomajnega prepričanja, da je sneg črn. Kmalu bodo prišli do različnih rezultatov. Prvič, da je vpliv doma oviralen. Drugič, da se ne da veliko narediti, če se indoktrinacija ne začne pred desetim letom starosti. Tretjič, da so verzi, ki se uglasbijo in ponavljajo, zelo učinkoviti. Četrtič, mnenje, da je sneg bel, kaže na morbidni okus za ekscentričnost. Vendar predvidevam. Prihodnji znanstveniki morajo te maksime natančno opredeliti in ugotoviti, koliko natančno stane na glavo, da otroci verjamejo, da je sneg črn, in koliko manj, če bi jih prepričali, da je temno siv. Čeprav se bo ta znanost skrbno preučevala, bo strogo omejena na vladajoči razred. Prebivalstvo ne bo smelo vedeti, kako so nastala njegova prepričanja. Ko bo tehnika izpopolnjena, bo lahko vsaka vlada, ki je že eno generacijo skrbela za izobraževanje, varno nadzorovala svoje podložnike, ne da bi potrebovala vojsko ali policiste."

Kot človek

"Bertrand Russell si ne bi želel, da bi ga imenovali svetnika, vendar je bil velik in dober človek."

- A.J. Ayer, Bertrand Russell, NY: Viking Press, 1972.

Kot filozof

"Težko je preceniti, v kolikšni meri je Russellova misel obvladovala analitično filozofijo dvajsetega stoletja: praktično vsaka smer v njenem razvoju je izhajala iz njega ali pa se je preoblikovala prek njega. Analitična filozofija sama dolguje svoj obstoj Russellu bolj kot kateremu koli drugemu filozofu."

- Nicholas Griffin, The Cambridge Companion to Bertrand Russell, Cambridge: Cambridge University Press, 2003.

Kot pisatelj in njegovo mesto v zgodovini

"Russellovo prozo je T. S. Eliot primerjal s prozo Davida Huma. Sam bi jo uvrstil višje, saj je imela več barve, sočnosti in humorja. Toda biti jasen, vznemirljiv in globok v glavnem delu svojega dela je kombinacija vrlin, ki je dana le redkim filozofom. Bertrand Russell je s svojimi filozofskimi deli dosegel nesmrtnost."

- Sidney Hook, Out of Step, An Unquiet Life in the 20th Century, NY: Carol & Graff, 1988.

"Russellove knjige bi morale biti vezane v dveh barvah: tiste, ki obravnavajo matematično logiko, v rdeči - in vsi študenti filozofije bi jih morali brati; tiste, ki obravnavajo etiko in politiko, v modri - in nihče jih ne bi smel brati."

- Ludwig Wittgenstein, citirano v Rush Rhees, Recollections of Wittgenstein, Oxford Paperbacks, 1984.

Kot matematik in logik

Iz knjige Principia: "njena trajna vrednost je bila preprosto globlje razumevanje osrednjih pojmov matematike ter njihovih osnovnih zakonov in medsebojnih povezav. Njihova popolna prevedljivost v samo osnovno logiko in preprost znan dvomestni predikat, članstvo, je sama po sebi filozofska senzacija."

- W.V. Quine, Od spodbude do znanosti, Cambridge: Harvard University Press, 1995.

Kot aktivist

"Oh, Bertrand Russell! Oh, Hewlett Johnson! Kje, o, kje je bila takrat tvoja goreča vest? "

- Aleksandr I. Solženicin, The Gulag Archipelago, Harper & Row, 1974.

Kot prejemnik Nobelove nagrade za književnost

Z drugimi besedami, ni bil počaščen za svoje nesporno velike prispevke k filozofiji - Načela matematike, O označevanju in Principia Mathematica -, temveč za poznejša dela, ki so jih njegovi kolegi filozofi soglasno označili za manjvredna.

- Ray Monk, Bertrand Russell, Duh norosti, str. 332.

Od hčerke

"Bil je najbolj očarljiv človek, kar sem jih kdajkoli spoznala, edini, ki sem ga kdajkoli ljubila, največji človek, kar sem jih kdajkoli spoznala, najbolj duhovit, najbolj zabaven, najbolj očarljiv. V čast mi je bilo, da sem ga poznal, in hvaležen sem Bogu, da je bil moj oče."

- Katharine Tait, My Father Bertrand Russell, NY: Harcourt Brace Jovanovich, 1975, str. 202.

• "Vojna ne določa, kdo ima prav. Le kdo je levi." (Pogosto se pripisuje Russellu, vendar viri ne obstajajo.)
• "Skrivnost sreče je soočiti se z dejstvom, da je svet grozen, grozen, grozen." (Vir: Alan Wood, Bertrand Russell, strastni skeptik, 1957)
• "Celotna težava sveta je v tem, da so bedaki in fanatiki vedno tako prepričani vase, pametnejši ljudje pa tako polni dvomov." (Vir?)
• "Iz njegovega pogovora [Aldousa Huxleyja] si lahko razbral, kateri zvezek Encyclopaedia Britannica je bral. Nekega dne so bile to Alpe, Andi in Apenini, naslednjega pa Himalaja in Hipokratova prisega." (Vir: Parris, M., Posmeh: z dodatkom Vitriol, London: Penguin, 1996, ki navaja Russellovo pismo Ronaldu W. Clarku iz leta 1963)
• "Zgodba o dveh moralnostih" "Nietzscheja ne maram," je zapisal Russell, "ker mu je všeč kontemplacija bolečine, ker domišljavost postavlja v dolžnost, ker so ljudje, ki jih najbolj občuduje, osvajalci, katerih slava je spretnost v povzročanju smrti ljudi." (Vir: Zgodovina zahodne filozofije, poglavje o Nietzscheju, zadnji odstavek.)

• Russellov čajnik