George Bernard Shaw (26. julij 1856 – 2. november 1950) je bil irski dramatik, eseist in kritik, ena vodilnih osebnosti angleškega gledališča poznega 19. in prve polovice 20. stoletja. Leta 1925 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Bil je znan po ostrem duhu, satiričnem pogledu na družbo in po tem, da je v svojih delih pogosto obravnaval politične in etične probleme.
Življenje
Shaw se je rodil v Dublinu, kot mladenič pa se je preselil v London, kjer je preživel večino svojega odraslega življenja. Za preživljanje je najprej pisal kot novinar in glasbeni kritik, pozneje pa je postal priznan dramatik. Bil je član Fabian Society in je javno podpiral socialistične ideje, kar se je odražalo tudi v njegovih dramah. Leta 1898 se je poročil s Charlotte Payne-Townshend; skupaj niso imeli otrok. Zadnja leta je preživel v hiši Shaw's Corner v vasi Ayot St Lawrence v Hertfordshireu, ki je danes muzej.
Teme, slog in pomembna dela
Shaw je napisal več kot 60 dram, ki so združevale intelektualno razpravo z živimi dialogi in komičnimi situacijami. Njegove igre pogosto obravnavajo teme, kot so pravice žensk, moralnost, religija, izobraževanje in socialna neenakost. Zaradi ostrih kritik družbe in političnih stališč si je včasih ustvaril tudi sovražnike.
Med njegovimi najbolj znanimi deli so drame, ki so pozneje doživele filmske ali glasbene priredbe. Napisal je na primer igro o prostituciji (Mrs Warren's Profession), drugo pa o pravicah žensk (npr. Candida in druge). Njegova igra Sveta Joana je (originalno Saint Joan, 1924) velja za eno njegovih mojstrovin in je bila leta 1957 ekranizirana.
Filmske in glasbene priredbe
Shawjeva igra Pigmalion je bila dvakrat ekranizirana in je tudi osnova znanemu muzikalnemu priredbi. Za prvi filmski prenos Pigmalion je (film iz leta 1938) je prejel oskarja za najboljši prirejeni scenarij — s tem je postal prvi avtor, ki je osvojil tako Nobelovo nagrado kot oskarja. Igro so kasneje predelali v glasbeno igro My Fair Lady, film po tem muzikalu pa je leta 1964 prejel osem oskarjev.
Shaw je poleg dramatike pisal tudi kritike; glasbene kritike pod psevdonimom Corno di Bassetto (»Basetov rog«) so bile znane po pronicljivem tonu. Ena krajših in popularnih Shawjevih iger, Androkles in lev (Androcles and the Lion), je bila leta 1962 natisnjena dvojezično: na eni strani v običajni angleščini, na drugi pa v Shawovi fonetični abecedi (Shavian), saj je Shaw zanjo izrazil velik interes.
Nagrade, vpliv in zapuščina
Prejem Nobelove nagrade in oskarja potrjujeta širino Shawjeve umetniške in kulturne prijave — od gledališča do filma. Njegov vpliv se čuti v sodobnem dramskem pisanju, satiri in v tem, kako lahko gledališče služi kot prostor za javno razpravo o družbenih težavah. Hkrati so nekatere njegove ideje in stališča (npr. nekatera socialna ali znanstvena prepričanja) sčasoma postale predmet polemik in so danes ocenjene kot sporne.
Shaw je umrl leta 1950, vendar njegova dela in misli ostajajo del gledališkega repertoarja in šolskih študijev po vsem svetu; njegova hiša in del zapuščine pa sta ohranjena kot pomembna kulturna dediščina.