James A. Michener — avtor 'Južni Pacifik' in pisatelj epskih sag (1907–1997)

James Albert Michener (3. februar 1907 – 16. oktober 1997) je bil ameriški pisatelj, znan predvsem po obsežnih epskih sagah, ki spremljajo življenje več generacij na ozemlju ali v regiji skozi daljše časovno obdobje. V svoji karieri je napisal približno 40 knjig, mnoge med njimi so postale svetovne uspešnice in pogosto temeljile na obsežnem zgodovinskem in etnografskem raziskovanju.

Med najbolj znanimi deli so Zgodbe z južnega Pacifika (Tales of the South Pacific), Havaji, The Drifters, Teksas in Poljska. Njegove knjige tipično združujejo izmišljene like s podrobno predstavitvijo zgodovinskih dogodkov in družbenih sprememb, zato jih pogosto imenujejo sage. Poleg leposlovja je napisal tudi non‑fiction dela, med njimi knjigo The World Is My Home (v slovenščini označeno kot Svet je moj dom) iz leta 1992 in delo o športu v ZDA (Šport v Ameriki).

Michener je sam zapisal, da ni vedel, kdo so bili njegovi biološki starši in kdaj in kje natančno se je rodil. V Doylestownu v Pensilvaniji ga je vzgajala posvojiteljica Mabel Michener; zato so krožile različne špekulacije o njegovem poreklu, vendar je Mabel ostala njegova družinska skrbnica in zaščitnica. Leta 1929 je diplomiral na kolidžu Swarthmore, kjer je igral tudi košarko. Kasneje je študiral na učiteljišču v Koloradu in več let delal kot učitelj; v svojih zgodnjih letih je poučeval tudi na različnih izobraževalnih ustanovah, vključno s krajšo izkušnjo na univerziHarvard.

Njegov pisateljski preboj se povezuje z obdobjem druge svetovne vojne. Kot pomorski zgodovinar je bil dodeljen na južni Pacifik, izkušenj iz tega obdobja pa je nastala njegova prva knjiga Tales of the South Pacific (v slovenskem prevodu Zgodbe o južnem Pacifiku). Za to delo je leta 1948 prejel Pulitzerjevo nagrado za fikcijo. Knjiga je bila pozneje prirejena v znani muzikal Južni Pacifik (South Pacific) avtorjev Rodgers in Hammerstein, le‑temu pa je sledila tudi filmska priredba, kar je dodatno povečalo Michenerjevo slavo.

Michener je svojo ženo Mari spoznal med službovanjem na Japonskem. Njegov roman Sayonara vsebuje avtobiografske elemente in obravnava tematiko medkulturnih odnosov ter napetosti v času vojaških sprememb.

Michener je bil znan po temeljitem raziskovanju, širokem zgodovinskem pregledu in sposobnosti predstaviti dolgo obdobje skozi osebne zgodbe likov. Njegove knjige pogosto vključujejo obsežen uvod ali dodatke z zgodovinskimi pojasnili, zemljevidi in bibliografijami, kar bralcem olajša razumevanje širšega konteksta.

V več desetletjih pisanja je Michener dosegel veliko komercialno in kritiško priznanost. Poleg Pulitzerjeve nagrade je prejel tudi številna druga priznanja; 10. januarja 1977 mu je predsednik Gerald R. Ford podelil predsedniško medaljo svobode, eno najvišjih civilnih odličij v ZDA.

Michener je bil tudi velik dobrotnik: podpiral je izobraževalne in kulturne ustanove, zlasti v svojem otroštvu pomembnem Doylestownu, kjer je med drugim podprl nastanek lokalnega umetnostnega muzeja. Njegova filantropska dejavnost je vplivala na razvoj kulturnega življenja v regiji.

Zadnja leta je živel v Austinu v Teksasu, kjer je 16. oktobra 1997 v starosti 90 let umrl zaradi odpovedi ledvic. Po smrti je njegovo delo ostalo pomembno zaradi širokega zgodovinskega razpona, pripovedne ambicije in vpliva na popularno dojemanje zgodovine krajev, o katerih je pisal.

Izbrane pomembnejše knjige:

• Tales of the South Pacific (Zgodbe o južnem Pacifiku) – Pulitzerjeva nagrada (1948)
• Havaji
• The Drifters
• Teksas
• Poljska
• Sayonara
• The World Is My Home (Svet je moj dom) – spomini in eseji

Išči po črki