Sorodstvena selekcija
Sorodstvena selekcija ali sorodstveni altruizem je oblika naravne selekcije. Nekatere živali sodelujejo s sorodniki, tudi če to prinaša tveganje zanje. Klasičen primer tega je družinsko življenje sesalcev ali kolonialnih žuželk, kot so mravlje.
Številni sesalci in ptice sprožijo alarm, da bi druge opozorili na nevarnost. Druge sodelujejo pri opravljanju nalog, na primer grmovnice si med seboj pomagajo pri gradnji gnezd. V vseh teh primerih, ko živali sodelujejo, je vprašanje, ali imajo od tega kakšno biološko korist. Zdaj je jasno, da je to koristno, če so živali v tesnem sorodstvu. To je zato, ker imajo sorodni organizmi (do neke mere) skupno genetsko dediščino.
Prva sta o tem konceptu pisala R. A. Fisher leta 1930 in J. B. S. Haldane leta 1955, vendar je bil W. D. Hamilton tisti, ki je koncept resnično formaliziral. Dejanski izraz sorodstvena selekcija je verjetno skoval John Maynard Smith, ko je zapisal:
"Ta procesa bom imenoval sorodstvena selekcija in skupinska selekcija. O sorodstveni selekciji sta razpravljala Haldane in Hamilton... S sorodstveno selekcijo mislim na razvoj lastnosti, ki dajejo prednost preživetju bližnjih sorodnikov prizadetega posameznika.
S sodelovanjem sorodniki vplivajo na telesno pripravljenost drug drugega. Gen, ki izboljša fitnes posameznikov, se bo v naravnem izboru pogosteje pojavljal. Gen, ki zmanjšuje sposobnost posameznikov, bo postal redek.
Vendar pa se lahko vedenje, ki izboljšuje fitnes sorodnikov, a zmanjšuje fitnes akterja, kljub temu povečuje. Sorodniki po definiciji nosijo veliko istih genov. To je temeljno načelo teorije sorodstvene selekcije. V skladu s to teorijo lahko izboljšana sposobnost sorodnikov več kot nadomesti izgubo sposobnosti pomočnikov (osebkov, ki se vedejo tako).
To je poseben primer splošnejšega modela, imenovanega vključujoča primernost.
Hamiltonova enačba
Hamiltonova enačba opisuje, ali se bo gen za vedenje, ki pomaga, v populaciji razširil ali ne. Gen se bo razširil, če bo rxb večji od c:
r b > c {\displaystyle rb>c\ } 
kjer:
- c {\displaystyle c\ }
je strošek razmnoževanja za pomočnika, - b {\displaystyle b\ }
je reprodukcijska korist za prejemnika in - r {\displaystyle r\ }
je verjetnost, da si posamezniki nad povprečjem populacije delijo altruistični gen - "stopnja sorodnosti".
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je sorodstvena selekcija?
O: Sorodstvena selekcija ali sorodstveni altruizem je oblika naravne selekcije, pri kateri nekatere živali sodelujejo s sorodniki, tudi če to prinaša tveganje zanje.
V: Kdo je prvi opisal ta koncept?
O: O konceptu sorodstvene selekcije sta prva pisala R. A. Fisher leta 1930 in J. B. S. Haldane leta 1955, vendar je bil W. D. Hamilton tisti, ki je koncept resnično formaliziral.
V: Kaj je primer sorodstvene selekcije?
O: Primer sorodstvene selekcije lahko vidimo v družinskem življenju sesalcev ali pri kolonijah žuželk, kot so mravlje, ki z alarmom opozarjajo druge na nevarnost ali sodelujejo pri nalogah, kot je medsebojna pomoč pri gradnji gnezd.
V: Kako deluje sorodstvena selekcija?
O: Sorodstvena selekcija deluje tako, da se posamezniki obnašajo tako, da izboljšajo fitnes svojih bližnjih sorodnikov, kar lahko več kot nadomesti izgubo fitnesa, ki jo doživijo sami - to je znano kot vključujoča teorija fitnesa.
V: Kateri izraz je verjetno skoval John Maynard Smith, ko je govoril o sorodstveni selekciji?
O: Dejanski izraz "sorodstvena selekcija" je verjetno skoval John Maynard Smith, ko je pisal o njej.
V: Kako naravni izbor vpliva na gene, povezane z vedenjem, ki povečuje fitnes sorodnika?
O: Pri naravnem izboru se bo pogostost genov, ki izboljšujejo fitnes posameznikov, povečala, medtem ko bodo geni, ki zmanjšujejo fitnes posameznikov, postali redki - vendar se lahko pogostost vedenja, ki izboljšuje fitnes sorodnikov, a zmanjšuje fitnes akterja, še vedno poveča zaradi sorodnih organizmov, ki imajo veliko podobnih genov (znano kot sorodstvo).
