Primernost
Primernost v biologiji je relativna sposobnost organizma, da preživi in prenese svoje gene na naslednjo generacijo. p160 To je osrednja ideja evolucijske teorije. Primernost je običajno enaka deležu genov posameznika v vseh genih naslednje generacije.
Kot vsi pojmi v evolucijski biologiji je fitnes opredeljen v smislu populacije, ki se križa, ki je lahko celotna vrsta ali pa tudi ne. Če razlike v posameznih genotipih vplivajo na fitnes, se bodo frekvence genotipov skozi generacije spreminjale; genotipi z višjim fitnesom postanejo pogostejši. Ta proces se imenuje naravni izbor.
Posameznikova telesna pripravljenost je odvisna od njegovega fenotipa, prenaša pa se z njegovim genotipom. Ni nujno, da so sposobnosti različnih posameznikov z enakim genotipom enake. Odvisna je od okolja, v katerem posamezniki živijo, in od naključnih dogodkov. Ker pa je fitnes genotipa povprečna količina, odraža rezultate razmnoževanja vseh osebkov s tem genotipom.
Sorodnost
Primernost meri število kopij genov posameznika v naslednji generaciji. Ni pomembno, kako geni pridejo v naslednjo generacijo. Za posameznika je enako "koristno", če se razmnožuje sam ali če pomaga sorodnikom s podobnimi geni pri razmnoževanju, če se v naslednjo generacijo prenese podobno število kopij posameznikovih genov. Selekcija, ki spodbuja tovrstno vedenje pomoči, se imenuje sorodstvena selekcija.
Naši najbližji sorodniki (starši, bratje in sestre ter lastni otroci) si v povprečju delijo 50 % (polovico) naših genov. Še korak dlje so stari starši. Z vsakim od njih si v povprečju delimo 25 % (četrtino) svojih genov. To je merilo naše sorodstvene povezanosti z njimi. Sledijo prvi bratranci in sestrične (otroci bratov in sester naših staršev). Z njimi si delimo 12,5 % (1/8) genov. p100
Hamiltonovo pravilo
William Hamilton je pojem fitnesa dopolnil z različnimi idejami. Njegovo pravilo pravi, da je treba drago dejanje izvesti, če:
C < R × B {\displaystyle C<R\krat B} kjer:
- c {\displaystyle c\ }
je strošek reprodukcije za altruista, - b {\displaystyle b\ }
je reprodukcijska korist prejemnika altruističnega vedenja in - r {\displaystyle r\ }
je verjetnost, da si posamezniki nad povprečjem populacije delijo altruistični gen - "stopnja sorodnosti".
Stroški in koristi se merijo v plodnosti.
Vključujoča telesna pripravljenost
Inkluzivni fitnes je izraz, ki je v bistvu enak fitnesu, vendar poudarja skupino genov in ne posameznikov.
Biološka primernost pove, kako dobro se lahko organizem razmnožuje in širi svoje gene na potomce. Teorija vključujočega fitnesa pravi, da se fitnes organizma poveča tudi, če se razmnožujejo tudi njegovi bližnji sorodniki. To je zato, ker si sorodniki delijo gene sorazmerno s svojim sorodstvom.
Druga možnost je, da to rečemo drugače: skupna sposobnost organizma ni lastnost organizma samega, temveč lastnost njegovega nabora genov. Izračunamo jo iz razmnoževalnega uspeha posameznika in razmnoževalnega uspeha njegovih sorodnikov, pri čemer je vsak od njih ovrednoten z ustreznim koeficientom sorodnosti.
Zgodovina
Britanski socialni filozof Herbert Spencer je leta 1864 v svojem delu Principles of biology (Načela biologije) skoval besedno zvezo "preživetje najmočnejšega", s katero je označil tisto, kar je Charles Darwin imenoval naravna selekcija. Prvotna besedna zveza se je glasila "preživetje najbolj primernih".
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je fitnes v biologiji?
O: Primernost v biologiji je relativna sposobnost organizma, da preživi in prenese svoje gene na naslednjo generacijo.
V: Ali je fitnes pomembna ideja v evolucijski teoriji?
O: Da, fitnes je osrednja ideja evolucijske teorije.
V: Kako se običajno meri primernost?
O: Primernost je običajno enaka deležu genov posameznika v vseh genih naslednje generacije.
V: Kako poteka naravni izbor?
O: Če razlike v posameznih genotipih vplivajo na fitnes, se bodo frekvence genotipov skozi generacije spreminjale; genotipi z višjim fitnesom postanejo pogostejši. To je proces, ki se imenuje naravni izbor.
V: Kaj določa fitnes posameznika?
O: Posameznikova sposobnost je odvisna od njegovega fenotipa, prenaša pa se z njegovim genotipom.
V: Ali so sposobnosti različnih posameznikov z enakim genotipom nujno enake?
O: Ne, fitnes različnih posameznikov z enakim genotipom ni nujno enak. Odvisna je od okolja, v katerem posamezniki živijo, in od naključnih dogodkov.
V: Kaj odraža primernost genotipa?
O: Ker je fitnes genotipa povprečna količina, odraža rezultate razmnoževanja vseh osebkov s tem genotipom.
