Liberalna stranka Velike Britanije: zgodovina in vpliv (19.–20. stoletje)
Zgodovina Liberalne stranke VB (19.–20. st.): vzpon, reforme Gladstona in Lloyd Georgea, razkol, upad ter preobrazba v Liberalne demokrate — vpliv na britansko politiko.
Nastanek in ideologija
Liberalna stranka je bila liberalna politična stranka, ki je v 19. in na začetku 20. stoletja predstavljala eno od dveh glavnih političnih sil v Združenem kraljestvu. Njena ideologija se je razvijala od klasičnega liberalizma (prostotarifne trgovine, zasebnih svoboščin in omejene vloge države) proti t. i. socialnemu liberalizmu, ki je priznaval potrebo po državni intervenciji za zmanjšanje revščine in socialnih neenakosti.
Razvoj v 19. stoletju
Stranka je nastala iz zavezništva whigov, peelovcev in radikalcev svobodne trgovine v petdesetih letih 19. stoletja. V naslednjih 50 letih je pod vodstvom Williama Gladstona sestavila štiri vlade. V tem obdobju so liberalci uveljavljali reforme, kot so širitev volilne pravice, reforme uprave in podpora svobodni trgovini; njihova politika je pogosto poudarjala posameznikove pravice, versko nevtralnost države in omejevanje privilegijev aristokracije.
Prelomnice in socialne reforme
Stranka se je razdelila zaradi vprašanja irske domovinske pravice. Ta razkol je privedel do odcepitve Liberalnih unionistov, kar je dolgoročno oslabilo organizacijsko moč liberalcev. Na oblast se je vrnila leta 1906 z veliko zmago. V obdobju pred prvo svetovno vojno so liberalni vladni programi uvedli ključne reforme socialnega varstva, ki so ustvarile osnovno britansko socialno državo. Med pomembnimi ukrepi so bili zakonodaja o starostnih pokojninah (Old-Age Pensions), uvedba nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja ter drugi koraki proti revščini, pa tudi omejevanje oblasti Lordsov z Parliament Act 1911.
Vloga voditeljev v obdobju prve svetovne vojne
H. H. Asquith je bil liberalni ministrski predsednik med letoma 1908 in 1916. Sledil mu je David Lloyd George, ki je bil premier do leta 1922. V času prve svetovne vojne je bila stranka del širše koalicije z drugo glavno stranko; ta koalicija je spremenila notranjo dinamiko liberala in prispevala k nadaljnjim delitvam znotraj stranke. Pomembni dokumenti iz tega obdobja vključujejo Lloyd Georgeov "People's Budget" in ukrepe za vojaško in gospodarsko mobilizacijo države.
Zaton in poznejše združitve
Do konca dvajsetih let je laburistična stranka zamenjala liberalce kot glavna tekmica konservativcev. Stranka je začela izgubljati volilno podporo zaradi več razlogov: notranjih delitev (zlasti zaradi irskega vprašanja in spora med Asquithom in Lloydom Georgeom), rastoče privlačnosti delaške politike za delavski razred ter vpliva volilnega sistema first-past-the-post, ki je kaznoval razdrobljene tretje sile. Stranka je nazadovala. Do leta 1950 je na splošnih volitvah osvojila največ šest sedežev, kar je odražalo dolgo obdobje marginalizacije v parlamentu.
Razen pomembnih zmag na nadomestnih volitvah se je položaj stranke bistveno izboljšal šele leta 1981, ko je z novoustanovljeno Socialdemokratsko stranko (SDP) ustanovila liberalno zavezništvo SDP. Na parlamentarnih volitvah leta 1983 je zavezništvo dobilo več kot četrtino glasov, vendar le 23 od 650 sedežev, za katere se je potegovalo. Na splošnih volitvah leta 1987 je dobila manj kot 23 % glasov.
Liberalna in socialdemokratska stranka sta se leta 1988 združili v Liberalne demokrate, kar je pomenilo konec samostojne zgodovinske Liberalne stranke, hkrati pa začetek nove politične sile v britanskem centru.
Vpliv, intelektualna zapuščina in pomen
Med znanimi intelektualci, povezanimi z liberalno stranko, so filozof John Stuart Mill, ekonomist John Maynard Keynes in socialni načrtovalec William Beveridge. John Stuart Mill je utemeljil ideje o svobodi govora in posameznikovi avtonomiji; Keynes je vplival na poznejše ekonomske politike, ki so odpirale pot večji vladni vlogi pri urejanju gospodarstva; William Beveridge pa je s svojim poročilom (Beveridge Report) predlagal temeljne elemente modernih držav socialnega varstva.
Čeprav kot samostojna stranka Liberalna stranka ni preživela vseh prelomov 20. stoletja, je njena zapuščina vidna v širjenju volilne pravice, nastanku socialne države, reformah parlamentarne odgovornosti in trajnem pomenu liberalne tradicije v britanski politiki. Združitev v Liberalne demokrate je ta liberalna dediščina prenesla v sodobno politično pokrajino Združenega kraljestva.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila liberalna stranka?
O: Liberalna stranka je bila liberalna politična stranka v Združenem kraljestvu v 19. in na začetku 20. stoletja.
V: Kako je nastala?
O: Nastala je iz zavezništva whigov in peelovcev ter radikalcev svobodne trgovine v petdesetih letih 19. stoletja.
V: Kdo so bili nekateri njeni ugledni intelektualci?
O: Med pomembnimi intelektualci, povezanimi z liberalno stranko, so filozof John Stuart Mill, ekonomist John Maynard Keynes in socialni načrtovalec William Beveridge.
V: Kdaj se je stranka vrnila na oblast?
O: Stranka se je vrnila na oblast leta 1906 z veliko zmago.
V: Katere reforme je uvedla?
O: Uvedli so reforme socialnega varstva, ki so ustvarile osnovno britansko socialno državo.
V: Kdo so bili nekateri njeni ministrski predsedniki?
O: H. H. Asquith je bil liberalni predsednik vlade med letoma 1908 in 1916, do leta 1922 pa mu je sledil David Lloyd George.
V: Kdaj so jih kot glavni tekmec konservativcev zamenjali laburisti?
O: Do konca dvajsetih let 20. stoletja so laburisti zamenjali liberalce kot glavni tekmec konservativcev.
Iskati