Liberalni demokrati v Veliki Britaniji - profil, zgodovina in program

Liberalni demokrati, pogosto skrajšano Lib Dems, so sredinska politična stranka v Združenem kraljestvu, ki zagovarja liberalne politike. Ustanovljena je bila 2. marca 1988 z združitvijo Liberalne stranke, ki je bila močna politična stranka v Veliki Britaniji v 19. in zgodnjem 20. stoletju, in Socialdemokratske stranke, ki se je leta 1981 oblikovala iz Laburistične stranke. Stranki sta sodelovali že sedem let.

Stranka se tradicionalno uvršča v polje socialnega liberalizma in liberalnega centrizma. Poudarja svoboščine posameznika, enake možnosti, socialno pravičnost in politično odgovornost. Liberalni demokrati so močni zagovorniki Evropske unije in okoljevarstva, nasprotovali so izstopu Velike Britanije iz EU ter v času kampanj za referendum 2016 nastopali kot privrženci ostanka v EU. Stranka se zavzema tudi za ustavne in volilne reforme, med njimi predvsem uvedbo novega britanskega spodnjega doma parlamenta, ki se voli po proporcionalnem sistemu.

Zgodovina in voditelji

Liberalni demokrati so nastali kot poskus združevanja liberalnih in socialdemokratskih sil, ki sta v 1980-ih želeli oblikovati tretjo politično silo ob konservativcih in laburistih. V preteklih desetletjih je stranka doživela vrsto vzponov in padcev: v nekaterih obdobjih je bila pomembna sila pri lokalnih volitvah in na evropski ravni, v drugih pa je izgubila velik del podpore, predvsem po sodelovanju v koalicijski vladi 2010–2015. Ta koalicija z Konservativno stranko je pripeljala do imenovanja nekdanjega vodje stranke Nick Clegg za podpredsednika vlade pod Davidom Cameronom, kar je imelo dolgoročne posledice za ugled stranke med volivci.

Med pomembnejšimi voditelji stranke so bili Paddy Ashdown (prvi vodja po združitvi), Charles Kennedy, Menzies Campbell, Nick Clegg, Tim Farron, Vince Cable, Jo Swinson in od 2020 naprej Sir Ed Davey. Vsak vodja je oblikoval svoj politični poudarek — od širjenja volilne podpore do poudarka na civilnih svoboščinah, javnih storitvah in zeleni politiki.

Program in ključne politike

• Evropska politika: močna pro‑EU drža in prizadevanja za tesnejše sodelovanje z EU po izstopu; v času referenduma 2016 so si prizadevali za ostanek v EU in za ponovno tesnejše povezave po brexitu.
• Volilna in ustavna reforma: dosledna podpora uvedbi proporcionalnega volilnega sistema za spodnji dom, reformi Lordske zbornice in večji avtonomiji dežel oziroma lokalnih skupnosti.
• Okolje in podnebje: ambiciozni cilji zmanjševanja emisij, podpora obnovljivim virom energije, zelenim investicijam in pravični prehodu za delavce iz ogljično intenzivnih panog.
• Zdravstvo in izobraževanje: zaščita in izboljšanje javnih storitev, več sredstev za NHS, duševno zdravje in dostop do kakovostnega izobraževanja ter podpora univerzam in strokovnému izobraževanju.
• Gospodarska politika: mešanica tržnih rešitev in progresivnega obdavčevanja; spodbujanje podjetništva, hkrati pa zaščita ranljivih skupin in zagotavljanje socialne varnosti.
• Državljanske svoboščine: močan poudarek na varstvu zasebnosti, svobodi govora, pravicah manjšin in reformi policijskih pristojnosti.
• Domača in migracijska politika: uravnotežen pristop, ki upošteva varnost, potrebe gospodarstva in človekoljubne obveznosti do prosilcev za azil.

Volilna baza in organizacija

Liberalni demokrati imajo razpršeno volilno bazo; močneje so zastopani v določenih lokalnih skupnostih in visokošolskih središčih. Stranka ima aktiven lokalni/okrožni (constituency) aparat, pomembno vlogo pa igrajo tudi njihovi namestniški in lokalni svetniki. Mlajši člani so organizirani v krilu Young Liberals, obstoji pa tudi več tematskih in interesnih skupin znotraj stranke (npr. ženske, zeleni liberalci, poslovni liberalci).

Pomen koalicije 2010–2015 in obnovitvene prizadevanja

Sodelovanje v koalicijski vladi je stranki prineslo izvršilno odgovornost in možnosti za uresničevanje določenih reform, vendar je povzročilo tudi velik padec podpore pri volivcih, ki so Lib Dems videli kot izdajalce nekaterih predvolilnih obljub. Od takrat se stranka osredotoča na obnovo zaupanja, jasno komunikacijo programa in širjenje podpore na lokalni ravni ter iskanje politične identitete, ki jo loči od konservativcev in laburistov.

Vloga v današnji politiki

Po brexitu ima stranka v nacionalnem diskurzu vlogo zagovornika tesnih odnosov z EU, promotorja okoljske politike in glasu za volilno reformo ter civilne svoboščine. Čeprav ni ena od največjih parlamentarnh sil, igra pomembno vlogo kot moralni in programski alternativni glas, pogosto sproži javne razprave o ustavnih reformah, zdravstvu in okolju.

Stranka še naprej išče načine za širjenje svoje podpore, zlasti med volivci, ki iščejo sredinsko, liberalno alternativo v politiki Združenega kraljestva.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so liberalni demokrati?

V: Kdaj je bila ustanovljena?

V: Katere so njihove glavne politike?

V: Koliko sedežev imajo v različnih parlamentih?

V: Kdo je bil njihov nekdanji vodja?

V: Kje na volitvah običajno dobijo največ glasov?

V: Iz koga so člani večinoma sestavljeni?

Išči po črki