Londonska in jugozahodna železnica (LSWR): zgodovina, proge in razširitev

Odkrijte zgodovino LSWR: razvoj proge od Waterlooa do Southamptona, širitev proti Plymouthu, odcepi do Ilfracombeja in Bournemoutha ter vloga pri nastanku Southern Railway.

Londonska in jugozahodna železnica (LSWR) je bila železniška družba v Angliji med letoma 1838 in 1922. Začela je kot Londonska in Southamptonska železnica od postaje Waterloo do Southamptona. Kasneje se je omrežje razširilo do Plymoutha prek Salisburyja in Exetra. Odcepi so vodili do Ilfracombeja in Padstowa. Za Southamptonom so bile odcepi do Bournemoutha in Weymoutha. Družba LSWR je imela tudi številne proge, ki so povezovale mesta v Hampshiru in Berkshiru, vključno s Portsmouthom in Readingom.

Pri združevanju železnic leta 1923 se je LSWR pridružila drugim železnicam in ustanovila Southern Railway.

Zgodovina

LSWR se je razvila iz začetne linije med Londonom in Southamptonom v 19. stoletju in je v naslednjih desetletjih postopoma širila svoje delovanje proti jugozahodu Anglije. Rastoče industrijsko in turistično povpraševanje je spodbudilo izgradnjo daljših povezav do mest, kot so Salisbury, Exeter in naprej proti Plymouthu, pa tudi gradnjo številnih krajših odcepov do manjših obmorskih letovišč in pristanišč.

Glavne proge in razširitve

• Železnična os London–Southwest: izhodišče je bila postaja Waterloo, od koder so vozile glavne linije proti jugozahodu.
• Povezave proti Devon in Cornwall: postopno podaljševanje omrežja prek Salisburyja in Exetra do območij okoli Plymoutha.
• Obmorski odcepi: linije do Ilfracombeja, Padstowa, Bournemoutha in Weymoutha, ki so bile pomembne za turistične in poletne potovalne tokove.
• Regionalne povezave: gostejše mreže v Hampshiru in Berkshiru, vključno s povezavami do Portsmoutha in Readinga.

Operacije in infrastruktura

LSWR je zagotavljala širok spekter storitev: vsakodnevne poštne in potniške vlake, primestne prevoze proti Londonu, gost promet na poletnih izletih do obmorskih krajev ter tovorne povezave za pristanišča in industrijo. Glavno londonsko izhodišče je bila postaja Waterloo, ki je postala eno najbolj obremenjenih vlakovskih vozlišč v regiji.

Za vzdrževanje in gradnjo vozišča in voznega parka je družba upravljala delavnice in delovne baze, ki so zagotavljale lokomotive in vagone ter skrbno signalko in infrastrukturno vzdrževanje. Arhitektura postaj in železniških objektov je pogosto odražala viktorijanski stil, značilen za obdobje hitre rasti železnic.

Družbena in gospodarska vloga

LSWR je pomembno prispevala k gospodarskemu razvoju jugozahodne Anglije: omogočila je hitrejši pretok blaga in potnikov, podpirala razvoj pristanišč ter spodbujala turizem v obmorskih letoviščih. Pomembna je bila tudi vloga pri vsakodnevnem potovanju delavcev v in iz Londona, kjer so primestne linije omogočale rast mestnih predelov.

Dediščina

Po uveljavitvi združevanja železnic leta 1923 je LSWR postala del Southern Railway. Njeno omrežje in infrastruktura so ostali osnova za poznejše železniške storitve v jugozahodni Angliji. Velik del nekdanjih LSWR prog še danes služi sodobnim potniškim in tovornih linijam, medtem ko so nekateri manj prometni odseki skozi 20. stoletje preoblikovani ali zaprti.

Ohranjeni deli dediščine vključujejo arhitekturne elemente postaj, muzejske zbirke ter ohranjene lokomotive in vagone, ki jih lahko vidijo obiskovalci na različnih železniških muzejih in prireditvah. LSWR ostaja pomemben del zgodovine britanskega železniškega razvoja in vpliva na današnjo prometno mrežo v regiji.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila Londonska in jugozahodna železnica?

V: Katera je bila prvotna trasa železnice London and Southampton Railway?

V: Do katerih krajev se je razširilo omrežje LSWR?

V: Katera mesta v Hampshiru in Berkshiru so bila povezana z železnico LSWR?

V: Kdaj se je železnica LSWR združila z drugimi železnicami v Južno železnico?

V: Ali je Londonska in jugozahodna železnica po letu 1922 še delovala?

V: Kako so se imenovale nekatere podružnice LSWR?

Išči po črki