Mehanske živali Marilyn Mansona 1998 album pregled in polemike
Mechanical Animals je tretji studijski album ameriške rock skupine Marilyn Manson. Izdan je bil 14. septembra 1998. Producenti albuma so bili Michael Beinhorn, Marilyn Manson in Sean Beavan. Album je bil deležen polemik s strani podjetja Wal-Mart, in sicer zaradi umetnine albuma, na kateri je Manson od glave do peta prekrit z lateks barvo. Njegove genitalije pokriva tanka plastična skodelica, ki ustvarja androgeni videz nezemljana, ki ga Manson imenuje Omēga.
Zvočni slog in tematska zasnova
Mechanical Animals je izrazita sprememba v zvočnem izrazu skupine v primerjavi z zgodnjimi, bolj industrijsko usmerjenimi deli. Album se močno naslanja na glam rock in klasični rock iz sedemdesetih, z močnimi melodičnimi linijami, sintetičnimi plastmi in prominentnimi kitarami. Vokalna interpretacija in vizualna podoba spominjata na vplive, kot je David Bowie, ob tem pa Manson ohranja svoj provokativen pristop.
Tematsko album obravnava teme identitete, alienacije, odvisnosti, slave in iskanja človečnosti v svetu industrije zabave. Persona "Omēga" je del konceptualnega okvira albuma — androgina, nezemeljska figura, ki simbolizira zmedo in preobrazbo protagonista.
Izdaja, sprejem in prodaja
Album je ob izdaji prejel mešane, a pogosto pozitivne kritike: pohvale so bile usmerjene v produkcijo, melanholične melodije in drzno preobrazbo zasedbe, kritike pa so izpostavljale pomanjkanje radikalne intenzitete prejšnjih izdaj. Komercialno je album dosegel velik uspeh in utrdil položaj skupine v mainstreamu; dosegel je visoke uvrstitve na ploščah po svetu in prejel več certifikatov za prodajo v različnih državah.
Polemike in naslovnica
Naslovnica in fotografije promocijskega gradiva so povzročile precejšnje polemike. Polemike so še posebej izpostavile vprašanja o sprejemljivosti spolne ekspresije, umetniške svobode in komercialne cenzure. Nekatere velike trgovske verige, kot je Wal‑Mart, so zaradi sporne naslovnice zavrnile prodajo albuma v prvotni obliki; v odziv so nekatere izdaje za določene trge izšle v spremenjenih ali prelepljenih ovitkih, kar je sprožilo dodatne razprave o cenzuri in umetniški integriteti.
Singli in videospoti
Glavni singli iz albuma so pritegnili pozornost radijskih programov in glasbenih televizij. Med najpomembnejšimi singli so:
- The Dope Show — vodilni singl, ki je postal ena najbolj prepoznavnih skladb albuma in je imel močan videospot ter pogosto sel za nastope v živo.
- I Don't Like the Drugs (But the Drugs Like Me) — singl, ki nadaljuje tematiko odvisnosti in odtujenosti.
Videospoti so bili vizualno dovršeni in včasih prav tako spori—vsebovali so močno stilizirane podobe, teatralno ličenje in elemente, ki so izzivali medijsko pozornost.
Turneja in odmev
Skupina je album podprla z obsežno turnejo, ki je vključevala gledališke in provokativne odrske postavitve ter opazne kostumske preobleke, v katerih je Manson pogosto nastopal kot Omēga. Koncertni nastopi so utrdili albumovo prepoznavnost in vpliv na širše publiko.
Zapustina in pomen
Mechanical Animals je pomembna prelomnica v diskografiji skupine, saj predstavlja drzen umetniški zaobrat in eksperiment z novimi glasbenimi vplivi. Album še naprej deli mnenja poslušalcev in kritikov, a je njegov pomen v razvoju zasedbe in vplivu na alternativno sceno neizpodbiten. Pozneje je postal pogosto navajan kot ključna plošča iz poznih devetdesetih, ki je vplivala na nadaljnje prepletanje glamovskih estetik s sodobnimi rock in pop elementi.
Pesmi
Ne. | Naslov | Dolžina |
1. | "Veliki veliki beli svet" | 5:01 |
2. | "The Dope Show" | 3:46 |
3. | "Mehanske živali" | 4:33 |
4. | "Rock je mrtev" | 3:09 |
5. | "Disasociativni" | 4:50 |
6. | "Hitrost bolečine" | 5:30 |
7. | "Postčloveški" | 4:17 |
8. | "Hočem izginiti" | 2:56 |
9. | "Ne maram drog (ampak droge imajo rade mene)" | 5:03 |
10. | "Novi model št. 15" | 3:40 |
11. | "Uporabniku prijazno" | 4:17 |
12. | "V osnovi odvratno" | 4:49 |
13. | "Zadnji dan na Zemlji" | 5:01 |
14. | "Coma White" | 5:38 |
15. | Brez naslova (podatkovna skladba) | 1:22 |