Mercallijeva lestvica intenzitete (natančneje modificirana Mercallijeva lestvica intenzitete) je lestvica za merjenje intenzitete potresov. Za razliko od Richterjeve lestvice Mercallijeva lestvica ne meri neposredno energije potresa ali njegove magnitude. Namesto tega potrese razvršča glede na njihove opazne učinke na ljudi, zgradbe in naravno okolje — torej na to, kako močno so bili potresi čutiti in kakšno škodo so povzročili. Ko je škode malo, lestvica poudarja, kako so ljudje čutili potres in koliko ljudi ga je zaznalo.

Zgodovina in razvoj

Avtor izvirne lestvice je bil italijanski vulkanolog Giuseppe Mercalli (1850–1914), ki je prvotno razvil lestvico z desetimi stopnjami. Leta 1902 je Adolfo Cancani razširil lestvico na dvanajst stopenj, kar je omogočilo natančnejše ločevanje najhujših dogodkov. Avgust Heinrich Sieberg je kasneje dodatno preoblikoval opise stopenj, zato se v zgodovinski literaturi pogosto srečamo z imenom Mercalli–Cancani–Sieberg (MCS).

V angleščino in za ameriško prakso sta lestvico prevedla in prilagodila Harry O. Wood in Frank Neumann; ta različica je znana kot Mercalli–Wood–Neumann (MWN). Kasneje so bile narejene še druge prilagoditve in revizije, zato govorimo tudi o različnih izvedenkah modificirane Mercallijeve lestvice (pogosto skrajšano kot MMI — Modified Mercalli Intensity). Charles Francis Richter je v svojih seizmoloških raziskavah upošteval makroseizmične opise in pozneje razvil ločeno magnitudno lestvico (poznano kot Richterjeva lestvica), ki meri energijo potresa in ne njegovih opaznih učinkov.

Opis stopenj (I–XII)

Vrednosti na modificirani Mercallijevi lestvici segajo od I (instrumentalno) do XII (katastrofalno). Spodaj so kratki opisi tipičnih opazovanj za posamezno stopnjo:

  • I — Instrumentalno: Potres zaznajo le seizmografi; ljudje ga v praksi ne čutijo.
  • II — Zelo šibko: Nekateri ljudje znotraj stavb ga lahko čutijo; podobno premikanju vlaka na oddaljenosti.
  • III — Šibko: Počutijo ga mnogi v notranjosti stavb; predmeti viseči lahko rahlo nihajo.
  • IV — Zmerno: Večina ljudi ga začuti; topni udarci in nihanje pohištva; malo ali nobene škode.
  • V — Zmerno močno: Skoraj vsi ga začutijo; pohištvo se premika; razpoke v šibkejših opečnih zidovih so možne.
  • VI — Močno: Ljudje se težje premikajo; manjša škoda na običajnih stavbah; lahko pride do padanja ometov.
  • VII — Zelo močno: Večja škoda na slabše grajenih objektih; zidovi lahko poka; dimniki se lomijo.
  • VIII — Hudo: Zelo vidna škoda na dobro grajenih stavbah; temelji objekta lahko poškodovani; mostovi in tuneli ogroženi.
  • IX — Zelo hudo/naravnost uničujoče: Velika škoda v širšem območju; stavbe porušene; zemeljski plazovi in premiki tal.
  • X — Izjemno: Večina gradenj porušenih; široko razširjena škoda na infrastrukturi; talne razpoke in premiki.
  • XI — Skoraj katastrofalno: Na večjem območju skoraj popolna uničenja; objekti premaknjeni s temeljev.
  • XII — Katastrofalno: Popoln kaos in uničenje; opazne spremembe krajine (npr. premiki površja, razpoke, vodni tokovi spremenjeni).

Uporaba in omejitve

Mercallijeva lestvica je makroseizmična — temelji na opazovanjih ljudi in posledicah potresa. Zaradi tega je uporabna v praksi, zlasti ko laboratorijske ali instrumentalne meritve niso na voljo, ter pri zgodovinskih potresih, ko obstajajo le opisi dogodkov. Zato jo pogosto uporabljajo tudi negeologi in reševalci, saj so opisi škode in občutki ljudi dostopnejši kot natančni seizmometrični izračuni.

Vendar ima lestvica tudi omejitve:

  • Subjektivnost: zaznava potresa in ocena škode sta odvisni od zgradb, gostote poselitve in poročila prič.
  • Povezanost z lokalnimi pogoji: intenziteta na tej lestvici je močno odvisna od razdalje do žarišča, globine potresa in geoloških razmer (npr. učinek mehkih sedimentov lahko poveča intenziteto).
  • Ne pove neposredno magnitude: enaka magnituda potresa lahko povzroči različne intenzitete na različnih mestih.

Za prostorsko analizo intenzitet se pogosto izdelujejo izoseizmalne karte, ki prikazujejo območja z enako zaznano jakostjo. V Evropi je za makroseizmično ocenjevanje razvita tudi standardizirana Evropska makroseizmična lestvica (EMS-98), ki nadgrajuje klasične opise in omogoča enotnejše ocene škode.

Razmerje z magnitude

Med intenziteto in magnitudo potresa ni enake odvisnosti; magnituda (npr. po Richterju) meri sproščeno energijo, medtem ko intenziteta opisuje lokalne učinke. Manjši plitvi potres z majhno magnitudo lahko v bližini povzroči zelo visoko intenziteto, medtem ko lahko zelo močen, a zelo globok potres povzroči veliko manjše lokalne učinke. Zaradi tega se pri oceni nevarnosti in načrtovanju gradnje upoštevata oba vidika — magnituda in pričakovana prostorska porazdelitev intenzitete.