MERS (bližnjevzhodni respiratorni sindrom): vzroki, simptomi, preprečevanje

MERS (bližnjevzhodni respiratorni sindrom) je bil odkrit v Savdski Arabiji leta 2012. Gre za bolezen, ki jo povzroča koronavirus z oznako MERS-CoV. MERS-CoV je betakoronavirus, ki izvira iz netopirjev.

Koronavirusi so družina virusov, od katerih nekateri povzročajo prehladna obolenja. Okužijo lahko živali in ljudi. MERS je sorodnik virusa SARS (hud akutni respiratorni sindrom), ki je obšel svet in okužil več kot 8 000 ljudi po vsem svetu ter jih 774 ubil, preden je bil leta 2004 ustavljen.

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2015 sprejela nekaj pravil za poimenovanje virusov: Uradno ime se ne sme nanašati na kraj, osebo ali žival. S tem naj bi preprečili stigmatizacijo ali obtoževanje. V pravilih Svetovne zdravstvene organizacije je MERS naveden kot primer, česa ne smemo storiti pri poimenovanju virusa ali bolezni.

Vzroki in prenos

Glavni vir MERS-CoV pri ljudeh so dromedarji (kamele). Virus so v dromedarjih našli v številnih državah na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Genetske študije kažejo, da je vir verjetno izviral iz netopirjev, vendar se je pri prenosu na ljudi v več primerih vmes pojavil kot vir iz kamel.

• Prenos med ljudmi poteka predvsem preko tesnega stika in kapljično (kašljanje, kihanje). Beljake in zdravstveni zavodi so pogosto prizadeti zaradi okužb v bolnišnicah (nosokomialne okužbe).
• Riziko povečuje stik z okuženimi kamelami ali uživanje surovega mleka/mesa kamel brez ustrezne toplotne obdelave.
• Posebna tveganja so povezana z zdravstvenimi posegi, ki tvorijo aerosole (intubacija, bronhoskopija), če se ne uporabljajo primerna zaščitna sredstva.

Simptomi in potek bolezni

Inkubacijska doba je običajno 2–14 dni (pogosteje okoli 5–6 dni). Klinični potek je lahko zelo različen:

• Blagi do zmerni simptomi: vročina, kašelj, bolečine v mišicah, utrujenost, včasih driska.
• Hudi simptomi: hudo pljučnico, akutni respiratorni sindrom (ARDS), odpoved ledvic in sepso. Pri težjih oblikah je potrebna hospitalizacija in včasih mehanična ventilacija.
• Delež smrtnih izidov je različen med izbruhi, povprečno pa je smrtnost med potrjenimi primeri približno 30–35 %, pri čemer je tveganje večje pri starejših osebah in pri ljudeh s kroničnimi boleznimi (diabetes, kronične bolezni ledvic, kronične pljučne bolezni, imunsupresija).

Diagnoza

• Diagnozo potrdi laboratorijsko testiranje z molekularnimi metodami (PCR) na vzorcih spodnjih dihal (npr. bronhoalveolarni izpljunek) ali zgornjih dihal (nazofaringealni bris). Spodnji respiratorni vzorci imajo pogosto večjo verjetnost odkritja virusa.
• Serološke metode (protitelesa) lahko pomagajo dokazati preteklo izpostavljenost, niso pa primarne za zgodnjo diagnozo.
• Pri sumu na MERS je pomembno obvestiti javnozdravstvene službe in upoštevati ustrezne izolacijske ukrepe do potrditve.

Zdravljenje

Ni specifičnega, široko potrjenega antivirotičnega zdravila za MERS. Zdravljenje je večinoma simptomatsko in podporno:

• podpora dihanju (kisik, ventilacija) pri respiratorni odpovedi,
• zdravljenje sekundarnih bakterijskih okužb z antibiotiki po potrebi,
• nadzor tekočin in podpora delovanju drugih organov pri sistemični bolezni.

Raziskave so preučevale različne antivirale in imunoterapije (npr. interferon, ribavirin, monoklonska protitelesa), vendar ni dovolj dokazov za rutinsko uporabo. Razvijajo se tudi cepiva (vključno s cepivi za kamel in ljudi), a obvezne, široko dostopne mednarodne licence za cepiva za ljudi še niso uveljavljene.

Preprečevanje

• Splošne higienske ukrepe: redno umivanje rok z milom in vodo ali uporaba razkužil na osnovi alkohola, pokrivanje ust in nosu pri kašljanju ali kihanju, izogibanje tesnemu stiku z bolnimi osebami.
• Stik z živalmi: izogibanje neposrednemu stiku z dromedarji, nepitje surovega (ne-pasteriziranega) mleka iz kamel in temeljita toplotna obdelava mesa.
• Zdravstveni delavci: uporaba osebnih zaščitnih sredstev (rokavice, zaščitna obleka, zaščita oči) in respiratorjev med negovanjem sumljivih ali potrjenih bolnikov; za posege, ki tvorijo aerosole, uporabiti respirator tipa N95/FFP2 ali višji ter izolacijo v enem samem sobnem prostoru ali ustrezni negativni tlak, če je na voljo.
• Potniki: ljudje z večjim tveganjem (starost, kronične bolezni) naj se pred potovanjem v regije z znanimi primeri MERS posvetujejo z zdravnikom; izogibajte se stiku s kamelami in tržnicami živali, kjer je možnost izpostavljenosti.

Epidemiologija in nadzor

MERS povzroča občasne izbruhe, zlasti na Bližnjem vzhodu (Savdska Arabija je bila regija, kjer je bil prvi primer odkrit). Pomembni so izbruhi v zdravstvenih ustanovah, kjer se virus širi med bolniki in osebjem, če se ne upoštevajo ustrezne zaščitne ukrepe. Države morajo vzdrževati nadzor, hitro izolirati potrjene primere in izvesti sledenje stikom.

Pomembno pri poimenovanju

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2015 sprejela nekaj pravil za poimenovanje virusov: uradno ime se ne sme nanašati na kraj, osebo ali žival. S tem naj bi preprečili stigmatizacijo ali obtoževanje. V pravilih Svetovne zdravstvene organizacije je MERS naveden kot primer, česa ne smemo storiti pri poimenovanju virusa ali bolezni.

Če sumite na okužbo z MERS ali ste bili v stiku s potrjenim primerom, se obrnite na svojega zdravnika ali lokalne zdravstvene službe. Pri sumu na resne znake (težko dihanje, visoka vročina, zmedenost) poiščite nujno medicinsko pomoč in predhodno obvestite zdravstveno osebje o možnostih izpostavljenosti, da se lahko sprejmejo zaščitni ukrepi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je MERS?

V: Kje so odkrili virus MERS?

V: Kakšen je izvor virusa MERS-CoV?

V: Kakšna je povezava med MERS in SARS?

V: Kaj so koronavirusi?

V: Zakaj je WHO sprejela pravila za poimenovanje virusov?

V: Kakšen je primer, česa ne smemo storiti pri poimenovanju virusa ali bolezni v skladu s pravili SZO?

Išči po črki