Razvojni cilji tisočletja: definicija, osem ciljev in zgodovina

Razvojni cilji tisočletja (RCT) so osem ciljev Združenih narodov. Sprejeti so bili leta 2000. Vseh 189 držav članic Združenih narodov (zdaj jih je 193) in vsaj 23 mednarodnih organizacij je izjavilo, da si bodo prizadevale pomagati doseči cilje do leta 2015:

1. izkoreniniti skrajno revščino in lakoto
2. Doseganje splošnega osnovnošolskega izobraževanja
3. Spodbujanje enakosti spolov
4. Zmanjšanje umrljivosti otrok
5. Izboljšanje zdravjamater
6. Boj proti HIV/AIDS, malariji in drugim boleznim
7. Zagotavljanje okoljske trajnosti.
8. razviti globalno partnerstvo za razvoj.

Za vsak cilj so bili določeni posebni cilji in roki za njihovo uresničitev. Da bi pripomogli k napredku, so se finančni ministri G8 junija 2005 dogovorili, da bodo Svetovni banki, Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) in Afriški razvojni banki (AfDB) zagotovili dovolj sredstev za odpis 40 do 55 milijard dolarjev dolga revnih držav. To naj bi jim omogočilo, da sredstva uporabijo za izboljšanje zdravja, izobraževanja in zmanjševanje revščine.

Pomoč razvitih držav za razvojne cilje tisočletja se je v tem obdobju povečala. Več kot polovica je bila namenjena odpisu dolga. Preostali del je bil namesto za razvoj namenjen za pomoč pri naravnih nesrečah in vojaško pomoč.

Kaj so RCT in kako so strukturirani

Razvojni cilji tisočletja (RCT) so bili zastavljeni kot operativni okvir za zmanjševanje skrajne revščine in izboljšanje življenjskih razmer v državah v razvoju. Vsak od osmih ciljev je imel določene cilje (targets) in merljive kazalnike (indikatorje), s katerimi so spremljali napredek na globalni, regionalni in nacionalni ravni. Primer: prvi cilj je bil do leta 2015 prepoloviti delež ljudi, ki živijo pod pragom skrajne revščine (cilj 1.A).

Zgodovina in sprejetje

Cilji so bili formalno sprejeti v Milenijski deklaraciji, ki so jo države članice podpisale na združenih narodih v septembru 2000. Glavna ideja je bila jasno opredeliti kratkoročne in konkretne razvojne prioritete ter mobilizirati politično voljo, finance in tehnično pomoč. V naslednjih letih je bilo postavljeno veliko programov spremljanja (npr. UN Millennium Project, statistični okviri UN), ki so zbirali podatke in skupaj s donorji ter državami razvijali strategije za dosego ciljev.

Ključni ukrepi in financiranje

Med pomembnejše ukrepe je sodil program za lajšanje nerazmernega bremena dolga (HIPC – Heavily Indebted Poor Countries) in kasnejša pobuda MDRI, ki sta državám z zelo visokim dolgom omogočili odpis dela zunanjega dolga. Poleg odpisov dolga so bili pomembni tudi povečanje uradne razvojne pomoči (ODA), izboljšave v javnem upravljanju, vlaganja v javno zdravje, razširjanje osnovnega izobraževanja in programi za boj proti nalezljivim boleznim.

Rezultati do leta 2015

Ocene napredka so pokazale mešane rezultate:

• Skrajna revščina: globalno se je delež ljudi, ki živijo pod mejo skrajne revščine, v obdobju 1990–2015 znatno zmanjšal (globalno se je delež približno prepolovil), čeprav so razlike med regijami velike.
• Izobraževanje: vpis v osnovno šolo se je močno povečal in mnoge države so dosegle skoraj univerzalno osnovnošolsko udeležbo.
• Zmanjšanje umrljivosti otrok: umrljivost otrok, mlajših od pet let, se je v povprečju znatno zmanjšala, vendar cilj ni bil enakomerno izpolnjen v vseh državah.
• Materinsko zdravje: umrljivost mater se je zmanjšala, vendar ni dosegla ciljne stopnje znižanja v mnogih državah.
• Boljše obvladovanje HIV/AIDS, malarije in drugih bolezni: preživetje in dostop do terapij sta se izboljšala, zlasti zaradi širjenja antiretroviralne terapije in programov za preprečevanje prenosa.
• Okoljska trajnost: nekateri cilji so bili doseženi delno (npr. širjenje dostopa do pitne vode v mnogih regijah), a globalni izzivi podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in degradacija zemljišč so ostali nerešeni.
• Globalno partnerstvo: napredek pri mobilizaciji financ in tehnologije je bil neenakomeren; obveznosti nekaterih razvpitih držav glede ODA niso bile v celoti izpolnjene.

Kritike in omejitve

Med glavnimi kritikami RCT so bili: neenakomerno porazdeljene koristi (nekatere najrevnejše države so zaostajale), pretirana odvisnost od nacionalnih statističnih podatkov (ki so v mnogih državah nezanesljivi), prevelik poudarek na kvantitativnih ciljih namesto na kakovosti storitev in institucionalni zmogljivosti ter pomanjkanje izpolnitve obveznosti razvitega sveta glede ODA.

Zapustina in nasledstvo

Čeprav RCT niso izpolnili vseh pričakovanj, so ustvarili pomembno politično zavezo in podlago za mednarodno sodelovanje pri razvoju. Uspehi na področjih, kot so zmanjšanje skrajne revščine, širjenje osnovnega izobraževanja in zniževanje otroške umrljivosti, so bili pomembni. Leta 2015 so RCT formalno nadomestili Cilji trajnostnega razvoja (SDG), ki so širši, pokrivajo 17 ciljev in vključujejo trajnostne razvojne prioritete za vse države — tako revne kot bogate.

Zaključek

Razvojni cilji tisočletja so bili ambiciozen globalni poskus usmerjanja mednarodne pomoči in nacionalnih politik proti merljivim razvojnim rezultatom. Napredek je bil realen in v mnogih primerih pomemben, vendar so izkušnje iz obdobja 2000–2015 pokazale, da so potrebni boljši statistični podatki, močne institucije in stalno financiranje ter prilagajanje politik, da bi dosegli trajnostne in vključujoče rezultate za vse prebivalce sveta.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so razvojni cilji tisočletja?

V: Kateri so nekateri od ciljev?

V: Kako so razvite države pripomogle k napredku pri doseganju teh ciljev?

V: Kakšen je bil časovni okvir za doseganje teh ciljev?

V: Kaj je odpis dolga?

Išči po črki