Mol (SI enota) – Avogadrovo število, definicija in primeri

Razložimo mol (SI): Avogadrovo število 6,022×10^23, definicija, primeri in primerjava mas atomov za enostavno razumevanje kemijskih enot.

Avtor: Leandro Alegsa

03-12-2025 13:37

Mol je merska enota SI, ki se uporablja za štetje velikih količin diskretnih delcev — običajno atomov, molekul ali drugih enot (npr. ionov, elektronskih parov, delcev). En mol neke snovi vsebuje natanko 6,02214076×10^23 enakih delcev. To število imenujemo Avogadrovo število) ali Avogadrova konstanta; od leta 2019 je njegova vrednost definirana z natančno konstanto, zato velja točno 6,02214076×10^23 mol^-1.

Definicija in pomen

Mol (oznaka: mol) je osnovna enota pri merjenju količine snovi. Povezava med maso in številom delcev temelji na izbiri standarda: 12 gramov izotopa ogljika-12 vsebujeta natanko Avogadrovo število atomov. Zaradi tega je mol priročna enota pri pretvarjanju med atomsko/molekulsko maso in laboratorijsko merljivo maso.

Avogadrova konstanta ima enoto mol^-1 in pove, koliko entitet je v enem molu. V decimalni obliki je to približno 602 214 076 000 000 000 000 000 delcev.

Molarna masa in amu

Ker različne vrste atomov in molekul imajo različno maso, en mol ene snovi ne bo tehtal enako kot en mol druge snovi. Masa posameznega atoma ali molekule se pogosto izraža v atomski masni enoti (amu, tudi u — unified atomic mass unit). Po definiciji velja 1 amu = 1 g/mol, kar pomeni: če ima atom maso 1 amu, potem 1 mol takih atomov tehta 1 gram. Na primer:

Ogljik-12: atomska masa natanko 12 amu → 1 mol ogljika-12 tehta točno 12 g.
Vodna molekula (H2O): molarna masa približno 18,015 g/mol → 1 mol vode tehta približno 18,015 g in vsebuje 6,02214076×10^23 molekul vode.
Vodikov atom (približno): atomska masa ~1,008 amu → 1 mol vodika (H) tehta ~1,008 g.

Zakaj uporabljamo mol?

Mol omogoča enostavno pretvorbo med števili delcev in masami, kar je ključno v kemiji in fiziki. Namesto da bi računali število posameznih atomov (številke so izjemno velike), rečemo, koliko molov določene snovi potrebujemo. Avogadrovo število pove točno, koliko enot dobimo pri določenem številu molov: n molov × (6,02214076×10^23) = število delcev.

Primeri za predstavo velikosti

Za vsakdanjo predstavo so številke veliko manj intuitivne, zato nekaj primerov:

1 mol jabolk bi predstavljal približno 6,022×10^23 jabolk — to je astronomična količina, daleč več kot goljufajoča prostornina Zemlje: mole jabolk bi daleč presegla velikost planeta.
1 mol zrn peska bi pokril Zemljo mnogo plasti — to poudarja, kako ogromno je Avogadrovo število v primerjavi z vsakodnevnimi količinami.
V kemiji pa so moli primerna mera: reagenti običajno doziram v gramih, saj je molarna masa povezana z gramom na mol (g/mol).

Kratek povzetek

Mol je SI enota za količino snovi (oznaka: mol).
En mol vsebuje natanko 6,02214076×10^23 enot — to je Avogadrova konstanta (2019, definirana vrednost).
Molarna masa snovi v g/mol pove maso 1 mola te snovi; atomske mase v amu so numerično enake molarnim masam v gramih na mol.

Matematika z molom

Moli = masa (g) / relativna masa (grami na mol)

Primer: Koliko moljev je v 20 gramih vodika?

Za relativno maso vodika lahko uporabimo vrednost 1, čeprav je pravilna vrednost nekoliko večja. Torej: mol = masa/relativna masa = 20/1 = 20 mol.

Moli = koncentracija (mol/dm3) x prostornina (dm3)

Primer: Koliko moljev je v 100 cm3 0,1 M _H2SO4?

1 dm3 je enak 1000 cm3, zato je treba vrednost v kubičnih centimetrih deliti s 1000. 100/1000 x 0,1 = 0,01 mola.

Molekula metana je sestavljena iz enega atoma ogljika in štirih atomov vodika. Masa ogljika je 12,011 u, masa vodika pa 1,008 u. To pomeni, da je masa ene molekule metana 12,011 u + (4 × 1,008 u) ali 16,043 u. To pomeni, da je masa enega mola metana 16,043 grama.

Krtka si lahko predstavljamo kot dve vrečki različno velikih kroglic. Ena vreča vsebuje 3 teniške žogice, druga pa 3 nogometne žogice. V obeh vrečkah je enako število žogic, vendar je masa nogometnih žogic veliko večja. To je drugačen način merjenja stvari. Moli merijo število delcev in ne mase. Torej obe vrečki vsebujeta tri mole.

Mol je preprosto enota za število stvari. Druge običajne enote so ducat, kar pomeni 12, in število točk, kar pomeni 20. Podobno se mol nanaša na določeno količino - njegova značilnost je, da je njegovo število veliko večje od drugih običajnih enot. Takšne enote so običajno izumljene, kadar z obstoječimi enotami nečesa ne moremo dovolj preprosto opisati. Kemijske reakcije običajno potekajo med molekulami različnih mas, kar pomeni, da so lahko meritve mase (na primer gramov) zavajajoče, če primerjamo reakcije posameznih molekul. Po drugi strani pa bi bila uporaba absolutnega števila atomov/molekul/ionov prav tako zavajajoča, saj bi bilo zaradi velikega števila preveč enostavno napačno postaviti vrednost ali izpustiti številko. Tako lahko znanstveniki z delovanjem v molih označijo določeno količino molekul ali atomov, ne da bi se zatekli k prevelikim številkam.

Sorodne enote

Enote SI za molsko koncentracijo so mol/m3. Vendar pa se pri večini kemijskih zapisov uporablja mol/dm3 ali mol dm-3, kar je enako kot mol/L. Te enote so pogosto zapisane z veliko črko M (izgovori se "molar"), včasih pred njimi stoji predpona SI, na primer milimoli na liter (mmol/L) ali milimol (mM), mikromoli/liter (µmol/L) ali mikromol (µM) ali nanomoli/L (nmol/L) ali nanomol (nM).

Absolutni izkoristek kemijske reakcije je večinoma izražen v molih (imenovan "molski izkoristek").

Vprašanja in odgovori

V: Katera enota SI se uporablja za merjenje molekul in atomov?

O: Enota SI, ki se uporablja za merjenje molekul in atomov, je mol.

V: Koliko molekul je v enem molu?

O: En mol vsebuje približno 600 sestilijonov molekul.

V: Zakaj znanstveniki uporabljajo to število?

O: Znanstveniki uporabljajo to število, ker je 1 gram vodika enakovreden 1 mol atomov.

V: Kakšna je natančna vrednost enega mola?

O: Natančna vrednost enega mola je 6,02214078×1023 in je dobila ime po Avogadru, ki jo je izumil.

V: Ali je praktično, da večino nalog merimo s pomočjo molov?

O: Ne, merjenje večine nalog s pomočjo molov ni praktično, saj je vrednost tako velika, da bi bil en mol grenivke velik kot Zemlja.

V: Kako se merijo različne molekule in atomi?

O: Različne molekule in atome merimo v amu (atomskih masnih enotah).

V: Kako je amu povezan z grami na mol? O: En amu je enak enemu gramu na mol, kar pomeni, da če ima atom maso enega amu, potem en mol tega atoma tehta en gram.

Iskati