Roraima (tepui): planota na trojni meji Venezuele, Brazilije in Gvajane
Roraima (tepui): skrivnostna planota na trojni meji Venezuele, Brazilije in Gvajane — 400 m pečine, edinstvena flora, zgodovina odkritij in nepozabna avantura.
Gora Roraima je ena najbolj znanih planot (tepui) v verigi planot Pakaraima v Južni Ameriki. Izstopa po svoji skoraj popolnoma ravni površini in strmih, do približno 400 metrov visokih pečinah, ki jo obdajajo z vseh strani. Vrhnji plato zaseda približno 31 kvadratnih kilometrov.
Lokacija in meja
Roraima leži v območju, kjer se stikajo meje treh držav: Venezuele, Gvajani (nekdanje Britanske Gvajane) in Brazilije. Trojna mejna točka je natančno določena na 5°12′08″N 60°44′07″W / 5.20222°N 60.73528°W / 5.20222; -60.73528, najvišji del gore pa nosi ime "Laberintos del Norte". Roraima leži na Gvajanskem ščitu in je najvišji vrh tega starodavnega gorovja; na planoti se nahajata tudi najvišji točki Gvajane in brazilske zvezne države Roraima, medtem ko ima Venezuela in Brazilija še višje gore v drugih predelih.
Zgodovina odkritja in vzponi
Evropejcem je o Roraimi poročal angleški raziskovalec sir Walter Raleigh že med svojo odpravo leta 1595 — informacije je dobil od avtohtonih prebivalcev, vendar sam ni dosegel vrha. Prvi zabeleženi vzpon na plato je izvedel Sir Everard im Thurn, ki se je 18. decembra 1884 povzpel po naravni gozdni rampi in dokumentiral svoje opazke o pokrajini. Ta pot (gozdna rampa) je kasneje postala običajna ruta za raziskovalce in planince, ki se odpravijo na vrh; od začetka 20. stoletja so sledili še številni drugi odpravniki in skupine.
Geologija in podnebje
Tepui, kamor spada Roraima, so starodavni stolpi iz peščenjaka in kvarcitnih sedimentov, katerih izoblikovanje sega v predkambrijske čase — gre za nekatere najstarejše kamnine na svetu. Vrhnji plato je zaradi odpornosti kamnin skoraj raven, obrisi pečin pa so posledica dolgoletnega erozijskega delovanja. Podnebje na vrhu je pogosto megleno in vlažno; zaradi stalnih padavin so skale močno izklesane, na površini pa so pore in manjše tolmunčke z vodo.
Biodiverziteta
Planota Roraima predstavlja izoliran ekosistem z visoko stopnjo endemizma. Zaradi dolgoletne izolacije na ravnem vrhu se je razvilo veliko vrst rastlin in živali, ki jih ne najdemo drugod; med bolj znanimi so različne vrste mesojedih rastlin (npr. rože iz rodu Heliamphora), edinstvene orhideje, mahovi in posebne vrste žab ter žuželk. Zaradi posebnih življenjskih razmer so te vrste prilagojene visokim vlažnosti, kislim zemljem in razpršenim virom hranil.
Kulturni pomen in navdih v literaturi
Roraima in drugi tepui so navdihnili številne zgodbe in mitologijo avtohtonih ljudstev. V moderni kulturi je bila planota znana tudi kot navdih za roman Arthurja Conana Doyla "The Lost World" (Izgubljeni svet), kjer avtor zamišlja izolirane, prazgodovinske ekosisteme na vrhovih tepui.
Turizem in dostop
Kljub strmim stenam je Roraima priljubljena destinacija za pustolovske pohodnike. Najbolj običajna pot vodi z venezuelske strani in vključuje večdnevni pešpohod skozi savano in gozd, nato pa vzpon po naravni rampi na plato. Na vrhu obiskovalce čakajo edinstveni skalni obrasci, tolmunčki, pogosto megleno vreme in razgledi na okoliške tepuiste. Ker gre za občutljiv in deloma zaščiten ekosistem, je priporočljivo obiskovati z vodniki in upoštevati pravila o ohranjanju narave. Večina obiskov je organiziranih iz Cachama in drugih izhodišč v okviru Canaima (venezuelski del), ki je del zaščitenih območij in UNESCO-ve svetovne dediščine.
Pomembne dejstva na hitro
- Višina: približno 2.810 m nad morjem (vrh se nahaja na planoti).
- Velikost vrha: okoli 31 km².
- Pečine: do približno 400 m visoke stene okoli platoja.
- Geološki nastanek: stare kamnine Gvajanskega ščita (peščenjak, kvarcit).
- Poseben ekosistem: številne endemične rastline in živali, vključno z mesojedimi rastlinami.
Roraima ostaja ena najbolj fascinantnih in vizualno impresivnih oblik površja Južne Amerike — s pomembno vlogo za biologijo, geologijo in kulturno dediščino regije.
Strma skalna stena Monte Roraima.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je gora Roraima?
O: Gora Roraima je najvišja v verigi planot Pakaraima v Južni Ameriki. Njena površina obsega 31 kvadratnih kilometrov (12 kvadratnih milj), z vseh strani pa jo omejujejo pečine, ki se dvigajo na 400 metrov.
V: Kdo je prvi opisal goro Roraima Evropejcem?
O: Angleški raziskovalec sir Walter Raleigh jo je prvi opisal Evropejcem med svojo odpravo leta 1595. O njej je izvedel od avtohtonih prebivalcev.
V: Kje leži gora Roraima?
O: Mount Roraima leži na Gvajanskem ščitu in se nahaja v Venezueli, Gvajani in Braziliji. Trojna mejna točka, kjer se stikajo meje Venezuele, Brazilije in Britanske Gvajane, je na 5°12′08″N 60°44′07″W / 5,20222°N 60,73528°W / 5,20222; -60,73528, najvišja točka gore pa se imenuje "Laberintos del Norte".
V: Kaj je bilo pomembno pri vzponu sira Everarda im Thurna 18. decembra 1884?
O: Vzpon sira Everarda im Thurna 18. decembra 1884 je bil pomemben, ker je bil to prvi zabeležen vzpon na večji namizni vrh po gozdni rampi, ki so jo pozneje uporabljali tudi drugi plezalci.
V: Zakaj je vzpon na goro Roraima težaven?
O: Vzpon na goro Roraima je lahko težaven zaradi njenih strmih sten, ki plezalcem otežujejo dostop.
V: Ali je na vrhu gore Roraima kaj posebnega?
O: Da, na vrhu gore Roraima stoji kamen, ki ga je leta 1931 postavila mednarodna komisija in označuje njen pomen kot trojne mejne točke med Venezuelo, Brazilijo in Britansko Gvajano.
V: Zakaj je pohodništvo na goro Roraima pomembno v Venezueli?
O: Treking na goro Roriam je v Venezueli pomemben, ker je ena najpomembnejših gorskih treking poti v tej državi.
Iskati