Mukto-Mona (bengalsko: মুক্তমনা) je spletna skupnost in platforma, namenjena bengalsko govorečim svobodomislecem, ateistom ter sekularnim blogerjem in pisateljem. Ime v dobesednem prevodu pomeni "svoboden um". Spletna stran je nastala kot prostor za izmenjavo idej, kritično razpravo in širjenje sekularnih, humanističnih in razsvetljenih vrednot. Aktivno podpira svobodo izražanja in odkrito kritizira različne oblike verskega fundamentalizma, s posebno pozornostjo na islamski verski fundamentalizem, ki ima močan vpliv v Bangladešu.
Namen in dejavnosti
Mukto-Mona je delovala kot spletno revijo, forum in mreža blogerjev, kjer so objavljali eseje, kritike, prevode znanstvenih in humanističnih besedil ter spodbujali javno razpravo o religiji, znanosti, človekovih pravicah in svobodi mišljenja. Poleg spletnih objav je skupnost organizirala tudi srečanja, predavanja in sodelovala v izobraževalnih projektih, da bi povečala javno zavest o sekularnih vrednotah in pravicah posameznika.
Podpora in sodelovanje
Svet za posvetni humanizem je Mukto-Mono opisal kot "največjo in najhitreje rastočo zbirko sodobnih svobodomislecev v Bangladešu in Južni Aziji". Skupina je sodelovala tudi z mednarodnimi nevladnimi organizacijami in humanističnimi mrežami, med drugim s Center for Inquiry in Mednarodno humanistično in etično zvezo, kar je pomagalo dvigniti njen glas na mednarodnem nivoju in zagotoviti podporo članom, ki so bili tarče groženj.
Napadi, umori in posledice
Spletno stran je vodil Avijit Roy, publicist bengalsko-ameriškega porekla, ki je bil znan po svojem delu v zagovorništvu svobode izražanja in kritičnemu pristopu do verskih dogem. Roy je bil ubit 26. februarja 2015, ko so ga v Dhaki napadli ob izhodu iz knjižnega sejma. Za Mukto-Mono je pisal tudi Ananta Bijoy Das, ki je bil ubit 12. maja 2015. Napadi na vidne člane skupnosti so pokazali na rast skrajnih groženj do svobodomislecev v državi.
Skupina Al-Kaida na indijski podcelini je sporočila, da je odgovorna za Royevo smrt. Ananta Bijoy Das je bil na seznamu tarč iste skupine islamistov, ki je stala za umorom Avijita Roya. Poleg teh umorov so bili tarče tudi drugi pisci in aktivisti; nekatere napadalce so aretirali, a so varnostno stanje, sodni postopki in pretresi v javnosti razkrili globlje napetosti med zagovorniki sekularizma in verskimi skrajnimi skupinami.
Mednarodni odziv in pravne razsežnosti
Mednarodna skupnost, nevladne organizacije in organizacije za človekove pravice so nasilne napade ponovno obsodile in zahtevale temeljite preiskave ter zaščito svobode govora v Bangladešu. Primeri umorov so sprožili tudi razpravo o vlogi oblasti pri zagotavljanju varnosti ter o tem, kako najbolje uravnotežiti svobodo izražanja in javno varnost v okolju, kjer so verske napetosti visoke. Policija in tožilstvo so v nekaterih primerih izvedli aretacije osumljencev, a so bile odzivnosti in procesi ocenjeni kot neenakomerni in včasih nezadostni s strani kritikov in žrtev.
Zapuščina in sedanje stanje
Mukto-Mona je pustila pomemben pečat kot simbol svobodne misli med bengalsko govorečimi skupnostmi. Umori in grožnje so sicer zmanjšali nekaj javnih dejavnosti skupnosti in vzbudili strah med svobodomisleci, vendar so povzročili tudi večjo mednarodno pozornost in podporo svobodi govora. Številni posamezniki in organizacije so nadaljevali delo za zaščito pravic svobodnega mišljenja, izobraževanja in sekularnega dialoga, čeprav so izzivi zaradi ekstremističnih groženj in varnostnih pomanjkljivosti ostali prisotni.
Skupnost Mukto-Mona in povezani aktivisti so pomemben primer, kako digitalne platforme lahko spodbujajo intelektualno izmenjavo in družbene spremembe, hkrati pa izpostavijo ranljivost avtorjev in aktivistov v okoljih z naraščajočim verskim fundamentalizmom.
